Dr. Andrej Umek: 2. tir v tej obliki je slepa ulica in predvolilna gesta (2. del pogovora)

V današnjem 2. delu intervjuja z dr. Andrejem Umkom, dolgoletnim profesorjem gradbeništva in poznavalcem slovenske infrastrukture, si preberite njegov pogled na neverjetno hitenje vlade s projektom 2. tira, koliko so naši politiki sploh seznanjeni z našimi tekmeci, kako trenutno izgleda gradbeni lobi in kako postopati, če referendum uspe.

Imate kakšen komentar na obnašanje vlade in ministra Gašperiča, ki je ob zaslišanju za ministra v DZ izjavil, da Luka Koper 2. tira ne potrebuje še 30 let, zdaj pa je na letošnji začetek gradnje vezal kar svoj odstop?

Mislim, da on takrat sploh še ni vedel za obvozni koridor oz. kako daleč je že ta projekt. Ironično je, da današnja vlada celo očita prejšnjim - predvsem 1. Janševi, da niso dovolj zgodaj ukrepale in začele z gradnjo 2. tira; to je popolnoma neprimerno.

Sicer smo strokovnjaki v tistih letih že opozarjali na to konkurenco, a naleteli na gluha ušesa - ko sem denimo organiziral ogled začetka gradnje, so se odzvali le nekateri poslanci SDS. Splošno znan je ta obvozni koridor postal šele v obdobju Pahorjeve vlade, ki je edina, ki se ji lahko očita neukrepanje. Potem sta namreč prišli dve kratki vladi, ko ni bilo dovolj politične stabilnosti za take projekte.

Kaj menite o neverjetnem hitenju s projektom - zakon je bil v javni obravnavi 3 delovne dni, strokovna javnost pa ni imela resne besede? Koliko vloge pri projektu po vaše igra politični marketing in PR podoba vlade?

Ta političen PR igra seveda zelo veliko vlogo - začetek takšnega projekta bi ustvaril videz, da so uspešni, da rešujejo probleme. V resnici pa s takšno traso ustvarjajo le začasno rešitev ali pa še to ne, saj je v evropskem gospodarskem prostoru popolnoma nekonkurenčna in nekakšna slepa ulica.

Vzrok takšnega hitenja je tako po vsej verjetnosti predvolilen. V tistem kratkem času javne razprave sem jaz sicer oddal pripombe in dobil popolnoma nestrokoven odgovor, nanj oddal ugovor, na tega pa ni bilo več odgovora.

Menite, da projekt v resnici vodi državni sekretar Leben ali kdo drug oz. drugi interesi?

Tega ne vem, dejstvo pa je, da je projekt voden zelo slabo. Poleg tega je po mojem mnenju stanje naše gradbene industrije še vedno slabo, nastajajo sicer nova podjetja, a gradbenega lobija v pravem pomenu ni več.

Dejstvo je namreč, da so trenutne slovenske investicije v infrastrukturo izredno majhne, ponavadi se za to namenja 6-8 % BDP. Brez problemov bi namenilli bistveno več kot sedaj - 2. tir bi lahko v celoti financirali iz proračuna, tako kot Avstrijci svoj koridor. Logično je, da gradbena operativa ne more preživeti takšnih nihanj, kot se dogajajo pri slovenski infrastrukturi - imamo velik bum v smislu gradnje avtocest, nato pa praktično praznina.

Političen PR igra veliko vlogo - začetek takšnega projekta bi ustvaril videz, da so uspešni, da rešujejo probleme. V resnici pa s takšno traso ustvarjajo le začasno rešitev ali pa še to ne.

Kaj bi rekli o okolijskem vidiku predlagane trase in vplivu na lokalno prebivalstvo?

Ta projekt je sicer načeloma koristen za lokalno prebivalstvo, za vasi ob trenutni progi, ki trpijo zaradi požarov, hrupa in onesnaženja. V tem pogledu je tudi razumljivo zavzemanje lokalnega prebivalstva za zakon.

Kako odgovarjate na očitke zagovornikov zakona, da Luka in Slovenija potrebujeta takojšnji začetek gradnje in da se z nasprotovanjem zavira razvoj Obale in Slovenije?

Izgradnja 2. tira bi Luki sicer prinesla neko razbremenitev, ki pa bi bila izrazito začasna in nezadostna ter ji ne bi omogočala konkurenčnosti v evropskem prostoru oz. z obvoznim koridorjem. Dejansko vladni zakon ovira razvoj ter celo ogroža našo nadaljnjo integracijo v EU - odriva nas na Balkan.

Kako vidite nadaljnje korake v primeru, da referendum uspe? Kako bi bilo treba po vašem mnenju potem postopati?

Najprej bi bilo treba na novo evalvirati obstoječe projekte. Lahko bi se sicer izdelalo neko novo varianto, a mislim, da je v vseh 3 obstoječih različicah - sredinski, nižinski in Nagodetovi dovolj materiala, da se lahko hitro izdela načrt in prične z gradnjo.

Vredno bi bilo pridobiti tudi čim več evropskih sredstev, sploh če bi se dolgoročno odločili za modernizacijo "južne železnice" in s tem Evropi dejansko ponudili 5. koridor. Če tega ne storimo, se bo 5. koridor de facto preusmeril na Italijo in Koroško, s tem pa bomo izgubili možnost evropskega sofinanciranja.

Mislim, da je potrebno storiti vse, da zakon pade, a da se hkrati takoj začne priprava neke ustrezne modernizacije proge Koper-Maribor oz. dolgoročno izgradnja "nove južne železnice".