Don Camillo in Peppone: kako gresta skupaj klerikalec in komunist

Gotovo ste že slišali za slavni par, čeprav je morda pri nas manj popularen kot v drugih deželah (o razlogih za to kasneje). Gre za niz kratkih zgodb, ki jih je avtor Giovannino Guareschi začel pisati leta 1940 in nadaljeval do svoje smrti leta 1968.

Glavna protagonista sta komunistični župan Peppone in katoliški duhovnik don Camillo, ki sta stalno na bojni nogi. Oba povezuje boj proti fašistom v partizanskem gibanju v drugi svetovni vojni in njuno prizadevanje za dobro ljudi v svoji vasi. Sta politična nasprotnika, kajti don Camillo je kot duhovnik seveda privrženec krščanske demokracije, Peppone pa je goreč komunist.

Protagonista predstavljata italijansko družbo v 50. in 60. letih prejšnjega stoletja, ki so jo oblikovala nasprotja med katoliškimi krščanskimi demokrati in ateističnimi komunisti. Guareschi je na ta način želel katoličane in komuniste pozvati k sodelovanju.

Malo zgodovinskega ozadja

Po odstavitvi Mussolinija leta 1943 in okupaciji Italije s strani Nemcev so se katoličani, komunisti, republikanci in monarhisti združili v italijanski odpor, imenovan Resistenza. V pokrajini Reggio-Emilia, od koder prihaja Guareschi, so bili boji med partizani in fašisti ter med posameznimi partizanskimi skupinami še posebej hudi.

Resistenzi sta pripadala tudi don Camillo in Peppone. Po vojni pa so se njune politične poti razšle in postala sta goreča politična nasprotnika. Vendar skozi zgodbe počasi odkrivamo, da so te razlike manj pomembne in da sta v resnici najboljša prijatelja že iz otroških let, ki stopita skupaj, ko gre za res pomembne stvari.

Pisatelj humorno in pronicljivo, pa tudi globoko pretresljivo opisuje slabosti in prednosti ene in druge strani. In ob vsem ohranja zaupanje v vest in dobroto človekovega srca, ki je pri nekaterih sicer prekrita s kopreno, a se ob težkih trenutkih pokaže. Tudi Bog ljudi po svoje uporablja v svojih načrtih.

Za Guareschija je bilo dejstvo, da so ga zaradi zgodb o don Camillu in Pepponeju kritizirali tako predstavniki cerkve kot komunisti, pravzaprav kompliment in dokaz, da morajo oboji storiti korak proti drugemu.

Kdo je Giovannino Guareschi?

Publicist, novinar, karikaturist in satirik z izjemnim darom, da zna povedati težke in zapletene stvari na preprost, razumljiv in humoren način. Globoko veren kristjan, ki je preživel koncentracijska taborišča tretjega rajha. Po vojni je bil podpornik krščanskih demokratov in kritik komunistov.

Skoval je nov izraz trinariciuto, ki pomeni komunista – človeka s tremi nosnicami. Tretja naj bi bila namenjena odvajanju dima, ki nastaja ob razkrajanju možganov komunista, da lahko prazno mesto potem zasedejo partijske direktive. Skovanka je pozneje celo prišla v italijanski slovar, danes pa splošno pomeni nekoga, ki je neumen. Zadevo je Guareschi seveda tudi skiciral in v svojih karikaturah na veliko razvijal. Znan je tudi njegov slogan, ki je postal zelo priljubljen: "V volilni kabini te lahko vidi Bog, Stalin pa ne."

[gallery_media_slugs=gua-1-2.jpg,guareschi1-2.jpg]

Ne glede na to, da je bil velik kritik komunistov in podpornik krščanskih demokratov, pa so ga v zapor v svobodni Italiji strpali prav slednji. Ko so bili komunisti 1948 na volitvah poraženi, je namreč nadaljeval s satiro, a jo je usmeril tudi v vladajočo stranko. Ta ga je potem dvakrat poslala v zapor zaradi obrekovanja in razžalitve oblasti.

Kristus se s politiko ne ukvarja

Glavno sporočilo Guareschijevih zgodb – poleg humorja seveda – je, da človekovo srce ni politično, da je vrženo v ta svet, ki ga premetava sem in tja, da Bog nad nikomer ne dvigne rok, da iskrica gori do konca v vsakem srcu in da je tisto, kar jo razplamti lahko nekaj čisto drugega, kot si mi mislimo. V njegovih zgodbah najdemo velike resnice krščanstva in človeške duše.

Manj znano dejstvo je, da je papež Janez XXIII. Guareschija povabil k sodelovanju pri oblikovanju novega katekizma, kar je pa le ta zavrnil, saj se ni čutil vrednega te časti. Veliko bolj znano pa je, da so med velikimi oboževalci zgodb o don Camillu in Pepponeju tudi papeži. Tako Benedikt XVI. kot papež Frančišek sta se sama označila za velika ljubitelja.

Nikakor zmotno ne sklepajte, da gre za zgodbe, ki pihajo na dušo klerikom in tolčejo po komunistih. Tolčenje je precej enakomerno porazdeljeno in je tako pronicljivo in zabavno, da pride veliko globlje in razgrne veliko globlje resnice kot bi jih običajna kritika.

Najbolje, da se sami prepričate. Zgodbe so kratke in zastavljene kot celota ter zato primerne tudi za zelo nezahtevne bralce (brez namigovanja, da ste to vi). V slovenskem prevodu so zbrane v osem knjig.

[caption id="attachment_373266" align="aligncenter" width="924"] Foto: osebni arhiv[/caption]



Za pokušino sta v spodnji prilogi dve zgodbi ⇓

[gallery_media_slugs=gua-1-2.jpg,guareschi1-2.jpg]

[gallery_media_slugs=gua-1-2.jpg,guareschi1-2.jpg]