Vir foto: pixabay

Najprej razčistimo: premier Severne Makedonije po julijskih volitvah znova postaja Zoran Zaev. A sklepni del mandata bo prepustil izbrancu vse močnejše albanske manjšine.

Makedonski Socialdemokrati so sklenili koalicijo z Albansko zvezo za integracijo (DUI), kar jim omogoča sestavo vlade z večino 61 poslancev v 120 članskem parlamentu. Največja albanska stranka se je po eni strani odpovedala zahtevi po vodenju vlade s strani albanskega premierja, a svojo zahtevo po svoje tudi uresničila.

Makedonci so se na predčasne volitve podali po odstopu Zorana Zaeva z mesta predsednika vlade, po tem ko kljub zgodovinskemu Prespanskemu sporazumu makedonski vladi ni uspelo začeti pristopnih pogajanj z Evropsko unijo.

Po predčasnih volitvah 15. julija se je Severna Makedonija znašla v kompleksni politični situaciji. Največ glasov (46) je zbrala levičarska Socialdemokratska stranka, a se je tik za njimi uvrstila konservativna stranka VMRO-DPMNE, ki je osvojila 44 mandatov v 120 članskem parlamentu.

Zoran Zaev foto: SDSM

Največja albanska etnična stranka DUI je dobila 15 mandatov, a je vstop v koalicijo pogojevala z imenovanjem etničnega Albanca na mesto predsednika vlade. Po petih tednih pogajanj sta stranki SDSM in DUI sklenili koalicijo, mandat za sestavo vlade pa je dobil predsednik SDSM Zoran Zaev.

A Albanci niso povsem popustili pri premierju iz njihovih vrst. V koalicijskem sporazumu se je Zoran Zaev namreč zavezal, da bo 100 dni pred predvidenimi rednimi volitvami sestopil s položaja ter mandatarstvo prepustil predstavniku Albancev. Razdelitev ministrstev uradno še ni znana, zanikajo tudi, da naj bi Albanci v zameno za mandatarstvo dobili notranje in zunanje ministrstvo. Zoran Zaev ima čas do 2. septembra, da sestavi ministrsko ekipo in jo predstavi parlamentu.

Zaev odgovoren za Prespanski dogovor, ki je končal dolgoletni spor z Grčijo glede imena

17. junija 2018 sta Makedonija in Grčija sklenili Prespanski sporazum, po katerem se je končal dolgoletni spor glede imena države. Grčija je namreč imenu Republika Makedonija vseskozi nasprotovala, kar je Makedoniji preprečevalo vstop v mednarodne povezave, ali pa se je vanje morala včlaniti pod ponižujočim imenom Nekdanja Jugoslovanska Republika Makedonija.

Grčija je v sporu uporabljala argument, da ime Republika Makedonija predstavlja težnje po grški pokrajini Makedoniji in zgodovinskem Makedonskem kraljestvu. Makedonija je svojemu uradnemu imenu zato dodala pridevnik »severna«.

Zoran Zaev je Makedonijo vodil od leta 2017 do januarja letos, ko je odstopil z mesta predsednika vlade. Kljub zgodovinskemu dogovoru z Grčijo, ki je državi po skoraj 30 letih blokade omogočil pot v EU in NATO, Severna Makedonija vseeno ni uspela začeti pristopnih pogajanj z Evropsko unijo, tokrat zaradi nasprotovanja Francije.

Po odstopu Zaeva je državo vodila tehnična vlada, marca letos pa so začeli tudi s pristopnimi pogajanji za vstop v Evropsko unijo. Zaradi epidemije COVID 19 so bile volitve prestavljene na poletje.

Pro-evropska in pro-albanska smer vladanja

Ob nastopu mandatarstva je Zaev napovedal, da bo prioriteta njegovega mandata izvajanje reform, ki bodo tlakovale pot v Evropsko unijo. »Evropska pot je pot ekonomskega razvoja, pravičnosti in enakosti« je povedal ob prevzemu mandatarstva. Med prioritete je uvrstil še obvladovanje epidemije COVID 19, ki je po dokaj uspešnem obvladovanju prvega vala močno prizadela v drugem.

Promocija albanske kulture na območju Makedonije se je začela že v Jugoslaviji, ko so večinsko nepismene Albance z ruralnih območij zahodne Makedonije začeli izobraževati v njihovem jeziku. Ob osamosvojitvi Makedonije je nastalo več konfliktov, s težnjami po odcepitvi zahodnega dela Makedonije in priključitve Albaniji.

Po koncu vojne na Kosovu leta 1999 pa se je spor močno razplamtel in Makedonija se je znašla na pragu državljanske vojne z več oboroženimi spopadi med albansko Narodno osvobodilno fronto, ki si je prizadevala za Veliko Albanijo in makedonskimi varnostnimi silami. Na Makedonski strani je padlo 60 žrtev spopadov, na albanski strani pa številka ni znana.

Leta 2001 sta obe strani v sklenili Ohridski sporazum, po katerem se je narodno-osvobodilna fronta razorožila, Albanci pa so v Makedoniji dobili dodatne pravice. Po dogovoru je Albanski jezik postal uradni jezik v vseh občinah, kjer je vsaj 20 % prebivalcev Albancev. Zagotovili so si tudi predstavnike v vladi in svojo univerzo v mestu Tetovo.

Makedonija – Jezikovna razporeditev. Večinsko makedonski kraji so obarvani vijolično, večinsko albanski pa rjavo. Vir: Wikipedia

Prejšnja vlada pod vodstvom Zaeva je albanščino kot uradni jezik razširila na celotno državo, čeprav je albanska manjšina koncentrirana na zahodnem in severozahodnem delu države. Kaj so v pogajanjih z Zaevom, najbolj pro-albanskim premierjem doslej, še dosegli Albanci, zaenkrat ostaja neznanka.

Albanska manjšina vse agresivnejša

Delež Albancev v Makedoniji se je s 13 % leta 1961 povečal na 25 % ob zadnjem popisu prebivalstva leta 2002. Točno število prebivalcev kot tudi njihova etnična pripadnost nista znana. Uradno ima Severna Makedonija 2,08 milijona prebivalcev, a realno jih tam prebiva le med 1,6 in 1,8 milijona, po nekaterih najbolj pesimističnih ocenah le 1,5 milijona, uradne številke pa še vedno beležijo mnoge državljane, ki živijo v tujini. Novorojenci albanske narodnosti predstavljajo okrog 35 %, makedonske pa okrog 52 %.

Od 80 občin imajo Albanci v 15-ih večino. Po splošni oceni jih v Makeodniji živi okrog pol milijona. Albanske stranke na volitvah zberejo dobrih 20 % glasov. Ker vodilni Makedonski stranki do sedaj nista bili pripravljeni skleniti velike koalicije, so Albanci vselej jeziček na tehtnici, ki lahko uspešno izsiljuje.

Pat položaj, ki nakazuje smer Velike Albanije

Koalicija glede na rezultat volitev ni presenečenje. Je pa dejstvo, da bo DUI kot etnična stranka nekdanjih borcev narodno-osvobodilne fronte težak pogajalec. Že njihova zahteva po premierju Albancu kaže, da v Makedoniji že dolgo niso več zatirani, ampak lahko prej spremljamo tiranijo manjšine, ki demografsko počasi postaja večina.

DUI se kot stranka zaveda, da brez njih ni koalicije, zato lahko izsilijo skoraj karkoli, dokler se globoko sprti makedonski stranki ne moreta povezati v koalicijo. Medtem pa množice, predvsem perspektivnih mladih, zapuščajo državo in si boljše življenje iščejo drugje.

Nauk pa ni zanemarljiv tudi za Slovenijo, kjer albanska skupnost postaja vse številčnejša. O problemih, ki zaradi neznanja slovenščine med albanskimi priseljenci nastaja v nekaterih slovenskih mestih, pa smo na Domovini tudi že pisali.

V Sloveniji imajo državljani in priseljenci albanskega rodu veliko zaveznico v začasni voditeljici Socialnih demokratov Tanji Fajon, ki jo dosedanji predsednik Dejan Židan vidi tudi kot bodočo premierko Slovenije. Za njene zasluga za albanski narod so v Tirani že pred leti odprli Fajon bar.

11 KOMENTARJI

  1. Če bi Švicarji dojemali demokracijo in enakopravnost narodov na način kot Balkanci potem Švice zagotovo ne bi bilo.
    V Švici nikomur še na misel ne pride, da so npr, Nemci kot večinski narod več vredni kot npr. Francozi, Italijani ali celo Retoromani, ki jih je samo 24.000. (Ali da bi celo upravljali poleg s svojim tudi z denarjem iz Francoskih in Italijanskih kantonov.
    Problem je državno politična ureditev, v centralizirani državi kot sta Makedonija in Slovenija je zelo pomembno kdo je predsednik države, vlade, minister itd. saj zelo ozka skupina odloča o skoraj vsemu javnemu denarju. Pri nas o 90% vseh zbranih javnih sredstev.
    V demokratični ureditvi, kjer je teža in denar na nižjih nivojih (v Švici Kantonih). 1/3 zadržijo občine, 1/3 kantoni in federacija razpolage le z 1/3 pa še od te takoj nameni 1/3 za manj razvite kantone.Federacija, ki pa je v bistvu konfederacija pa ima tako malo pristojnosti, da je bistveno manj pomebno kdo je npr. predsednik vlade, saj se še ta menja vsako leto.
    Tam kjer so čisti računi in sredstva razporejena pravilom tistim, ki so jih tudi ustvarili, je zelo malo možnost za kreganje in občutek manjvrednosti.
    Ko sem se pozanimal kako je urejeno finaciranje v Bosni, ki se kiti s Kantoni sem ugotovil, da V Bosni razen imena Kanton ni ne duha ne sluha o poštenem upravljanju z javnim denarjem in to praviloma na nižjih nivojih.
    Taka ureditev kot je v Bosni naravnost kliče po novih konfliktih ter politični in gospodarski nestabilnosti. Glede na to, da so državno ureditev predlagalu tuji svetovalci je vprašanje če niso namenoma predlagali ureditve, ki ne more prinesti miru.
    Z upanjem gledam na JJ , ki je napovedla decentralizacijo Slovenije, a kot kaže ima toliko problomov z ideologijami in Covidom19, da je vprašanje če se bo ta vlada sploh imela čas ukvarjati z vsebinskimi vprašani.

  2. Odlično zapisano. To so strokovni, pogumni in poglobljeni članki na teme, ki jih levica ne želi odpirati. Pa ne samo levica. To so teme, ki jih ignorirajo tudi “sredinske” in celo krščansko-demokratske stranke. Tiščijo glave v pesek in se nočejo učiti iz zgodovine in iz tujine. Cena za ignoranco pa je ponavljanje dragih napak.

    Reči tem stvarem napake je sicer podcenjujoče. Gre za tako velike FELERJE, ki lahko na koncu narod stanejo države. In ravno Makedonija je lep primer NAJHUJŠEGA. Makedonija je ZOMBI NAROD, kjer je totalna dominacija Albancev samo še vprašanje časa. Miroljubne poti nazaj NI VEČ! Imajo agresivno in plodno manjšino, ki dosega 500.000 ljudi oziroma skoraj tretjino prebivalstva. Trenutno razmerje makedonskih rojstev proti albanskim je 3:2. Kot sem napovedal, Albanski preimer je samo še vprašanje časa. Vendar tudi sam nisem verjel, da se bo to zgodilo že v tej vladi, pa čeprav “simbolično”.

    Ironično je, da so se ljudem, ki so to napovedovali leta 2001, ob koncu državljanske vojne, smejali. Mislili so, da gre za teorije zarote in prenapetost. A vendarle, 20 let kasneje je situacija v Makedoniji jasna. Pa še zdaj nekateri ne verjamejo.

    Problem je, da gredo Evropski narodi (oziroma vulgarno rečeno bela rasa) po isti poti. V ZDA bodo Evro-Američani uradno manjšina do leta 2045. Evropa gre po isti poti, nekaj let za ZDA. Skratka, nekaj kar je bilo še 30 let nazaj nepredstavljivo je zdaj že napovedano. Problem migracij in demografije je, da so kot snežna kepa. Imajo zelo veliko inercijo in ko se enkrat začnejo kotaliti po hribu navzdol, je procese zelo težko zaustaviti. Tisti, ki poznamo demografijo smo zato že leta 2001 vedeli, kaj čaka Makedonijo na dolgi rok.

    Migracije so kot snežna kepa. Kdor uspe priti, bo potegnil za sabo še druge. En ilegalec pomeni še x ljudi zraven. Od teh x ljudi pa jih vsak privabi nadaljnjih x. Eksponentna rast, kot pri epidemiji. Zato zagovarjam politiko ničelnih migracij ne-evropejcev v Slovenijo. Ne začnimo valiti snežne kepe po hribu navzdol!

    Čestitke g. Merše za vaš 100 članek na Domovini!

  3. Če bo po kaki nesreči Tanja Fajon sestavljala vlado, se bo tudi pri nas zgodilo, da bo premierka samo dve leti in pol, ptem pa bodo vodili vlado izmenoma po pol leta še Šiptarji, Bošnjaki in Srbi, ki imajo skupaj z narodnimi izdajalci že danes večino v volilnem telesu.

    Ups, nekaj ne štima!

    Pozabil sem na pripanike 1791 spolov, ki jih preferira Tanja Fajon in ki so tudi politična bitja.

  4. Kaj se to pravi!?

    Janševa vlada je že skoraj pol leta na oblasti, pa zunanji minister še ni predlagal priznanja Palestine in navezave diplomatskih odnosov s to parazitsko deželo.

    Se koj pozna, da sta poniknila Erjavec in Cerar.

  5. Svarilo, kaj se nam lahko v Sloveniji bližnji prihodnosti zgodi, če bomo brezbrižni. Vedeti je namreč treba, da se priseljenci skoraj v 100 % udeležijo volitev, Slovenci pa manj kot 30 % in zato imamo kar imamo. Zaradi brezbrižnosti drsimo v Makedonsko zgodbo. Predlagam obvezno udeležbo na volitvah, kdor se jih udeleži pa dobi dodatno 2 % olajšavo pri dohodnini.

  6. Kot kaže, bodo Albanci kmalu legalno in legitimno vladali kar v treh načeloma samostojnih in neodvisnih sosednjih državah: v Albaniji, na Kosovu in v Severni Makedoniji. Očitno so razumeli in globoko ponotranjili staro marksistično spoznanje, da količina (beri: število pripadnikov naroda) slej ko prej preraste v kakovost (beri: oblast v državi). Glede na demografsko radoživost in ozemeljsko razpršenost albanskega prebivalstva ni izključeno, da se ne bodo na tak “naraven” način dokopali oblasti še v kateri od držav na Balkanu.

Komentiraj

Prosimo, vnesite komentar
Prosimo, vnesite svoje ime