Digitalna prihodnost: se inteligentnih naprav v naših življenjih lahko le veselimo ali tudi bojimo?

Za duševno zdravje je bolje, da te ne skrbi preveč za prihodnost, kaj šele za njeno podmnožico – digitalno prihodnost. Ker pa se s področjem računalništva in informatike tudi poklicno ukvarjam, bom z veseljem delil, česa se veselim in kaj me “skrbi”. Recimo raje, kje vidim izzive na posameznem področju. Poleg očitnih izzivov, ki so enaki na vseh področjih človeškega delovanja, npr. zloraba česarkoli že.

Veselim se samovozečih avtomobilov. Očiten izziv je seveda to, da bodo brez dela ostali vsi, ki se zdaj poklicno ukvarjajo s prevozi. Če koga skrbi zanesljivost robotskih šoferjev, naj si odgovori na vprašanje: Koga bi imel raje za šoferja ali za soudeleženca v prometu – voznika začetnika, ki je opravil 20 šolskih ur teoretičnega in 20 ur praktičnega usposabljanja, ali robota, ki je prevozil 24 milijard simuliranih in 32 milijonov resničnih kilometrov?

Trenutno je manjša težava v ceni tega samovozečega avtomobila, ampak saj govorimo o prihodnosti, kajne? Če še vedno niste čisto prepričani: človek je lahko zaspan, lahko se zamoti z upravljanjem klimatske naprave ali s pogovorom po mobilnem telefonu, ima dvoje oči in dvoje ušes, medtem ko ima samovozeči avto več kamer in drugih vrst senzorjev ter brez težav hkrati dela še kaj drugega, npr. zabava potnike in skrbi za idealno klimo. Ko bodo samovozeči avtomobili komunicirali med seboj, pa bo pretočnost in varnost prometa povzdignjena na še višji nivo.

Posnetek komentarja Klemna Bana je na voljo na koncu prispevka.

Kaj pa če bo moral avto izbirati med tem, čigavo življenje naj reši – življenje potnikov ali drugih udeležencev v prometu? Kolikokrat si si ti, dragi šofer skeptik, moral odgovoriti na to vprašanje?

Umetna pamet v rabi človeka

Veselim se napredka na področju umetne inteligence (ang. artificial intelligence). Računalnik se lahko uči neskončno hitreje od človeka, zato lahko že danes razvijemo “umetno inteligenco”, ki bolje od človeka opravlja posamezno zelo specializirano opravilo. Že danes umetna inteligenca skrbi za boljšo kvaliteto fotografij na mobilnem telefonu, ve, kdaj vključiti in izključiti gretje, da bom imel doma željeno temperaturo. Lahko celo upravlja s pralnim strojem, tako da optimizira porabo vode, energije ter pralnega sredstva in podaljša življenjsko dobo oblačil. Ali pomaga pri iskanju novih uporab obstoječih zdravil – s čimer se ukvarja naša rojakinja, asistenkta na Harvardu, dr. Marinka Žitnik. Kaj vse bo šele zmogla v prihodnosti!

Izzivov na tem področju je mnogo, me pa ne skrbi, da bi morali moji potomci nekega dne izbirati med rdečo in modro tableto, kot je bilo to predočeno Neotu v kultnem filmu.

Z obogateno resničnostjo do slikovitejšega učenja

Veselim se novih možnosti, ki jih nudita navidezna (ang. virtual reality) in obogatena resničnost (ang. augmented reality). Otrok bo na vprašanje “Kako deluje jedrska elektrarna?” lahko dobil precej bolj zanimiv odgovor, če se bo lahko navidezno sprehodil po reaktorski posodi in se zavrtel skozi turbino. Pa kino bo obstajal samo še kot muzej, kjer si bomo lahko ogledali, kako so “v starih časih” gledali nekaj, čemur so rekli filmi.

Veselim se možnosti povezovanja možganov z računalnikom. Za začetek bo to omogočilo večjo kakovost življenja ljudem z različnimi okvarami, npr. upravljanje robotskih protez, omogočanje vida, sluha, govora, hoje … Kdo si ne bi želel povezati svojih možganov direktno z računalnikom in še naprej – s svetovnim spletom ali karkoli že bo tehnologija, ki ga bo nasledila?

No, morda pa bo tista rdeča tableta prišla še prav.

Avtor prispevka je Klemen Ban, sodelujoči v natečaju Preizkusite se kot kolumnist Domovine

5 komentarjev

  1. Če bo umetna inteligenca sposobna sama spreminjat svoje programe delovanja, obenem pa bo milijarde-krat hitrejša od človeške misli, popolnoma eksaktna in sposobna memorirat praktično neomejene količine podatkov, kdo bo potem gospodar tega planeta?

    • In vendar, če gre za čip, ki je vgrajen v telo, in vam pomaga videti, slišati, hoditi, ali ste prepričani, da se bodo ljudje o tem na veliko spraševali? Glavnina sprememb po sprejeta tako rekoč po tihem, ne da bi se sploh prav zavedali, bomo že tam…. Na drugi strani pa se bodo v sektorjih, kjer bo IT prevzela “delovna mesta”, verjetno pojavili gromozanski odpori, odpori in strah bodo tudi glede vprašanja, ki ste ga sami odprli in so vezana na potencialno neomejeno moč AI in od človeka neodvisno ter nanadzorovano delovanje….
      Eno od kjučnih vprašanj te bližnje prihodnosti bo najbrž tudi, od česa bodo ljudje živeli, če bodo roboti proizvajali, razvijali in opravljali storitve namesto njih (obdavčitev imetnikov robotov-AI? Uvedba univerzalnega temeljnega dohodka?), kakšen vpliv bo uvedba AI imela na demokratične ustroje držav, socialno vključenost posameznikov, kakšen bo status človeku podobnih robotov…. Skratka, vrsta dilem se odpira, ki jih je znanost že krepko načela, politike pa čaka še priprava ljudi bo na vsesplošno uvajanje AI, vključno z vprašanjem, kako premagati odpore. Ali bo jabolko, ki se nam nudi z AI, pomenilo izgon iz raja? To je vprašanje vseh vprašanj.

      Čestitke avtorju in Uredništvu za odličen izbor, kar tako naprej.

  2. Uf… neprijetne predstave…

    Mogoče čisto čustveno mnenje, pa vseeno, raje vidim, da je za otroka kaj manj zanimivo in dolgoročno bolje za njegov razvoj kot da se take vrste tehnologije uvaja v šolo. Racionalno vem, da je le še vprašanje časa, pa kljub temu upam, da še vsaj kako desetletje to ne bo realnost.

    Kar pa se tiče samovozečih avtomobilov, se z avtorjem strinjam, dokler je govora o vožnji po mestu in po avtocestah. Problem pa vidim predvsem za populacijo, ki živi na podeželju, v hribih in daleč od urbanih središč ter na območjih z omejeno infrastrukturo. Pozimi na zasneženi makadamski cesti v hribih, kjer mogoče niti ni mobilnega signala sem raje v položaju, ko sem odvisna od lastne spretnosti in iznajdljivosti kot pa od (ne)delovanja pametne tehnologije.

Komentiraj