Die Welt o "bizarnem sporu" med Slovenijo in Hrvaško, ki je nevaren za EU

Uredništvo
Slovensko-Hrvaške razprtije okrog meje med državama so pritegnile pozornost tudi uglednih evropskih medijev kot sta nemški Die Welt in bruseljski EU Observer.

Nemci pišejo o popolnoma bizarnem mejnem sporu med državama, od katerega bi lahko imeli največ koristi zagovorniki neliberalne demokracije znotraj EU, kot sta madžarski premier Viktor Orban in poljski ultrakonservativni voditelj Jarosław Kaczyński.

V Die Weltu pišejo, da se Slovenija in Hrvaška "že leta močno prepirata glede nekaj kvadratnih metrov morja," in to ne zaradi lepih jadranskih plaž, temveč "območja, na katerem lovi nekaj ribičev."  

Pri znanem nemškem časopisu nadaljujejo, da gresta sosedi zaradi mejne črte v malem Piranskem zalivu v nevarno smer konfrontacije, ki bi sedaj, ko bo Slovenija začela z izvrševanjem mednarodne arbitražne odločitve o meji med državama, izbruhnila še v večji meri.

 "Hrvaška je do sedaj imela vsaj dve leti časa, da prizna arbitražno odločitev, po kateri Sloveniji pripadata dve tretjini zaliva, a se je hrvaška vlada odločila, da bo celoten arbitražni proces ignorirala. Že pred dvema letoma so se namreč odločili, da bodo v znak protesta od arbitraže odstopili," opisujejo Nemci in dodajajo, da je hrvaški argument za to nepravilnost v arbitražnem procesu.

Regija polna sporov


Po prepričanju nemških novinarjev so napetosti izraz starih bojev za razdelitev ozemelj po razpadu Jugoslavije, ki lahko krhki mir na Balkanu dodatno postavijo pod vprašaj. Posledice tega pa bi lahko čutili tudi turisti, saj Sloveniji nihče ne more preprečiti, da na meji s Hrvaško vzpostavi stroge mejne kontrole. Hrvaška pač še ni del schengenskega območja, svoje bralce spomnijo pri mediju.

Kot nadaljujejo, je Slovenija to letos že storila, zaradi česar so nastale večkilometrske kolone. Če bi ta nadzorni standard postal stalnica, bi to usodno škodilo hrvaškemu turizmu.

"Še večji problem pa je, da nespoštovanje arbitražne odločitve slabi ta instrument kot način reševanja obmejnih nesoglasij," opozarjajo Nemci. "Če ta vrsta nevtralnega posredovanja tretje strani nima več zaupanja ter ni sprejeta od obeh vpletenih, je Evropska unija izgubila enega najpomembnejših vzvodov za svojo politiko na Balkanu."

V Bruslju so namreč računali, da bodo na ta način rešili še nekatere druge spore v regiji, ki jih ne manjka. A zdaj se je slovensko-hrvaška arbitraža spremenila v "mračen precedens", ki v EU povzroča nove glavobole.

Skregani z vsemi


Die Welt v nadaljevanju piše, da je "Hrvaška kot najmlajša članica EU skregana z vsemi svojimi sosedi," a ključno je, da njeno nepriznavanje arbitražne odločitve tudi drugim ponuja možnost takšnega obnašanja.

Če vzamemo v ozir, da države, ki so nastale z razpadom Jugoslavije, same niso zmožne rešiti bilateralnih sporov v zvezi z mejami, in če to sedaj ni mogoče storiti niti z mednarodno arbitražo, bi se lahko celoten proces približevanja ostalih Evropski uniji spremenil v serijo blokad.

"Poznavalci bruseljskih razmer so zaskrbljeni, da bi vztrajanje Evropske komisije na priznavanju arbitražne odločitve v Hrvaški lahko bilo razumljeno kot enostranska podpora Sloveniji, kar bi lahko Hrvaško potisnilo v zavezništvo z nacionalističnimi vladami Madžarske in Poljske. Tak razvoj dogajanja pa bi lahko dolgoročno zminiral celoten evropski projekt," pesimistično zaključujejo pri Die Weltu.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike
Natisni Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Povezani članki

Kavč pametovanje nam ne bi prineslo osamosvojitve
  • 17. 06. 2026
okradeno-kolo.jpg
Število mladoletnih prestopnikov strmo raste, vse več je tudi mladih tatic
  • 17. 06. 2026
Bi garažna hiša lahko ogrozila pitno vodo na Krvavcu?
  • 17. 06. 2026