Die Welt o "bizarnem sporu" med Slovenijo in Hrvaško, ki je nevaren za EU
POSLUŠAJ ČLANEK
Slovensko-Hrvaške razprtije okrog meje med državama so pritegnile pozornost tudi uglednih evropskih medijev kot sta nemški Die Welt in bruseljski EU Observer.
Nemci pišejo o popolnoma bizarnem mejnem sporu med državama, od katerega bi lahko imeli največ koristi zagovorniki neliberalne demokracije znotraj EU, kot sta madžarski premier Viktor Orban in poljski ultrakonservativni voditelj Jarosław Kaczyński.
V Die Weltu pišejo, da se Slovenija in Hrvaška "že leta močno prepirata glede nekaj kvadratnih metrov morja," in to ne zaradi lepih jadranskih plaž, temveč "območja, na katerem lovi nekaj ribičev."
Pri znanem nemškem časopisu nadaljujejo, da gresta sosedi zaradi mejne črte v malem Piranskem zalivu v nevarno smer konfrontacije, ki bi sedaj, ko bo Slovenija začela z izvrševanjem mednarodne arbitražne odločitve o meji med državama, izbruhnila še v večji meri.
"Hrvaška je do sedaj imela vsaj dve leti časa, da prizna arbitražno odločitev, po kateri Sloveniji pripadata dve tretjini zaliva, a se je hrvaška vlada odločila, da bo celoten arbitražni proces ignorirala. Že pred dvema letoma so se namreč odločili, da bodo v znak protesta od arbitraže odstopili," opisujejo Nemci in dodajajo, da je hrvaški argument za to nepravilnost v arbitražnem procesu.
Po prepričanju nemških novinarjev so napetosti izraz starih bojev za razdelitev ozemelj po razpadu Jugoslavije, ki lahko krhki mir na Balkanu dodatno postavijo pod vprašaj. Posledice tega pa bi lahko čutili tudi turisti, saj Sloveniji nihče ne more preprečiti, da na meji s Hrvaško vzpostavi stroge mejne kontrole. Hrvaška pač še ni del schengenskega območja, svoje bralce spomnijo pri mediju.
Kot nadaljujejo, je Slovenija to letos že storila, zaradi česar so nastale večkilometrske kolone. Če bi ta nadzorni standard postal stalnica, bi to usodno škodilo hrvaškemu turizmu.
"Še večji problem pa je, da nespoštovanje arbitražne odločitve slabi ta instrument kot način reševanja obmejnih nesoglasij," opozarjajo Nemci. "Če ta vrsta nevtralnega posredovanja tretje strani nima več zaupanja ter ni sprejeta od obeh vpletenih, je Evropska unija izgubila enega najpomembnejših vzvodov za svojo politiko na Balkanu."
V Bruslju so namreč računali, da bodo na ta način rešili še nekatere druge spore v regiji, ki jih ne manjka. A zdaj se je slovensko-hrvaška arbitraža spremenila v "mračen precedens", ki v EU povzroča nove glavobole.
Die Welt v nadaljevanju piše, da je "Hrvaška kot najmlajša članica EU skregana z vsemi svojimi sosedi," a ključno je, da njeno nepriznavanje arbitražne odločitve tudi drugim ponuja možnost takšnega obnašanja.
Če vzamemo v ozir, da države, ki so nastale z razpadom Jugoslavije, same niso zmožne rešiti bilateralnih sporov v zvezi z mejami, in če to sedaj ni mogoče storiti niti z mednarodno arbitražo, bi se lahko celoten proces približevanja ostalih Evropski uniji spremenil v serijo blokad.
"Poznavalci bruseljskih razmer so zaskrbljeni, da bi vztrajanje Evropske komisije na priznavanju arbitražne odločitve v Hrvaški lahko bilo razumljeno kot enostranska podpora Sloveniji, kar bi lahko Hrvaško potisnilo v zavezništvo z nacionalističnimi vladami Madžarske in Poljske. Tak razvoj dogajanja pa bi lahko dolgoročno zminiral celoten evropski projekt," pesimistično zaključujejo pri Die Weltu.
Nemci pišejo o popolnoma bizarnem mejnem sporu med državama, od katerega bi lahko imeli največ koristi zagovorniki neliberalne demokracije znotraj EU, kot sta madžarski premier Viktor Orban in poljski ultrakonservativni voditelj Jarosław Kaczyński.
V Die Weltu pišejo, da se Slovenija in Hrvaška "že leta močno prepirata glede nekaj kvadratnih metrov morja," in to ne zaradi lepih jadranskih plaž, temveč "območja, na katerem lovi nekaj ribičev."
Pri znanem nemškem časopisu nadaljujejo, da gresta sosedi zaradi mejne črte v malem Piranskem zalivu v nevarno smer konfrontacije, ki bi sedaj, ko bo Slovenija začela z izvrševanjem mednarodne arbitražne odločitve o meji med državama, izbruhnila še v večji meri.
"Hrvaška je do sedaj imela vsaj dve leti časa, da prizna arbitražno odločitev, po kateri Sloveniji pripadata dve tretjini zaliva, a se je hrvaška vlada odločila, da bo celoten arbitražni proces ignorirala. Že pred dvema letoma so se namreč odločili, da bodo v znak protesta od arbitraže odstopili," opisujejo Nemci in dodajajo, da je hrvaški argument za to nepravilnost v arbitražnem procesu.
Regija polna sporov
Po prepričanju nemških novinarjev so napetosti izraz starih bojev za razdelitev ozemelj po razpadu Jugoslavije, ki lahko krhki mir na Balkanu dodatno postavijo pod vprašaj. Posledice tega pa bi lahko čutili tudi turisti, saj Sloveniji nihče ne more preprečiti, da na meji s Hrvaško vzpostavi stroge mejne kontrole. Hrvaška pač še ni del schengenskega območja, svoje bralce spomnijo pri mediju.
Kot nadaljujejo, je Slovenija to letos že storila, zaradi česar so nastale večkilometrske kolone. Če bi ta nadzorni standard postal stalnica, bi to usodno škodilo hrvaškemu turizmu.
"Še večji problem pa je, da nespoštovanje arbitražne odločitve slabi ta instrument kot način reševanja obmejnih nesoglasij," opozarjajo Nemci. "Če ta vrsta nevtralnega posredovanja tretje strani nima več zaupanja ter ni sprejeta od obeh vpletenih, je Evropska unija izgubila enega najpomembnejših vzvodov za svojo politiko na Balkanu."
V Bruslju so namreč računali, da bodo na ta način rešili še nekatere druge spore v regiji, ki jih ne manjka. A zdaj se je slovensko-hrvaška arbitraža spremenila v "mračen precedens", ki v EU povzroča nove glavobole.
Skregani z vsemi
Die Welt v nadaljevanju piše, da je "Hrvaška kot najmlajša članica EU skregana z vsemi svojimi sosedi," a ključno je, da njeno nepriznavanje arbitražne odločitve tudi drugim ponuja možnost takšnega obnašanja.
Če vzamemo v ozir, da države, ki so nastale z razpadom Jugoslavije, same niso zmožne rešiti bilateralnih sporov v zvezi z mejami, in če to sedaj ni mogoče storiti niti z mednarodno arbitražo, bi se lahko celoten proces približevanja ostalih Evropski uniji spremenil v serijo blokad.
"Poznavalci bruseljskih razmer so zaskrbljeni, da bi vztrajanje Evropske komisije na priznavanju arbitražne odločitve v Hrvaški lahko bilo razumljeno kot enostranska podpora Sloveniji, kar bi lahko Hrvaško potisnilo v zavezništvo z nacionalističnimi vladami Madžarske in Poljske. Tak razvoj dogajanja pa bi lahko dolgoročno zminiral celoten evropski projekt," pesimistično zaključujejo pri Die Weltu.
Zadnje objave
Lanterna s Školaric
13. 11. 2024 ob 17:00
Gorenšček: Treba se je pogovarjati o urgenci, o preventivi in ne o patologiji
13. 11. 2024 ob 15:00
Fides: Predlog zakona se nagiba v smer zatiranja zdravnikov
13. 11. 2024 ob 13:00
Ljudem dobesedno vre, država pa prireja nagradne natečaje proti anticiganizmu
13. 11. 2024 ob 8:58
Vabljeni k branju: 174. številka tednika Domovina
13. 11. 2024 ob 6:10
Domovina 174: Velika zmaga Donalda Trumpa
13. 11. 2024 ob 6:00
Ekskluzivno za naročnike
Lanterna s Školaric
13. 11. 2024 ob 17:00
Vabljeni k branju: 174. številka tednika Domovina
13. 11. 2024 ob 6:10
Prihajajoči dogodki
NOV
14
26. Slovenski festival vin
14:00 - 20:00
NOV
14
NOV
15
Avstrijski slavistični kongres 2024
12:30 - 13:00
NOV
15
Poezije bratov Gaspari (predstavitev pesniške zbirke)
18:00 - 20:00
NOV
15
25. Šušnikovi dnevi: Koncert samospevov
19:00 - 21:00
Video objave
Izbor urednika
Domovina 174: Velika zmaga Donalda Trumpa
13. 11. 2024 ob 6:00
V Avstriji ustavili postopek zoper dr. Aleša Štrancarja
12. 11. 2024 ob 6:00
Nepredvidljivost »zlate dobe za Ameriko«
11. 11. 2024 ob 18:20
Prepoznavni ljubljanski podjetnik iz Svobode v vrh Logarjeve stranke
11. 11. 2024 ob 17:01
Kaznovalnopravno cementiranje zgodovinske »resnice«
7. 11. 2024 ob 6:00
4 komentarjev
Kraševka
Mislim, da Trst in Isra nista bila nikoli na Balkanu in do konca 2.s. vojne tudi Hrvaška ne. Če pogledamo KATASTER Stare Avstrije je to lepo vidno. Zakaj Slovenci sploh BARANTAMO za izstop na odprto morje, saj smo bili Slovenci POMORSKI narod že STOLETJA pred Cerarjem, ki se sedaj promovira z Arbitražo, ki nam ni dala ničesar, kar ne bi že prej imeli.
APMMB2
Popolnoma nesposobna slovenska levičarska politika se bori za oblast. Počne vse, da bi bila med ljudmi priljubljena, a rezultati so pičli. Zato potrebuje notranjega in zunanjega sovražnika, tako kot so ga potrebovali komunisti, ki so vladali pred njimi.
Zunanji sovražnik je tako postala Hrvaška in ljudje nasedajo politični propagandi. Kar poglejte in se zamislite, koliko se poroča o meji, mejnem sporu, uveljavljanju arbitražne odločbe, o inovativni določitvi meje in podobnih oslarij. Poglejte si samo kolikokrt se omenjajo slovenski ribiči? Koliko jih je? Ali so njihovi problemi res tolikorat večji od recimo upokojencev, ki živijo v bedi pred vsem zaradi nesposobnega Karla Erjavca? Ali tistih nekaj rib, ki jih ribiči ulovijo res odtehta vse robleme, ki jih imajo recimo obrtniki , ki jih davi pretirana administracija in previsoki davki?
Ali lahko tistih nekaj pridobljenij škafov slane vode, odtehta izgubo prebivalcev in nekaj kvadratih kilometrov kopnega in rodovitne zemlje ob Dragonji?
Pri mejnem sporu gre izključno za osebno slavo akterjev, ki so v bistvu Slovenijo oškodovali in bi jih morala doleteti kazen. Tako pa ob popolnem porazu, polomiji, prepričujejo volivce, da je Slovenija zmagala.
Ali ste res prepričani, da je Peter Prevc dosegel včeraj največji uspeh v svoji športni kareri?
Zakaj ga novinarji ne hvalijo? Zakaj mu Pahor ne čestita? Zakaj Cerar ne pripravlja sprejem? Zakaj Erjavce molči?
In polom sicer priljubljenega skakalca je popolna enak arbitražni razsodbi.
Dragi Slovenci ne nasedajte tem nesposobnežem in se pripravite, da jih spodite iz politične scene. Prihodnje leto so volitve in pometite z njimi!!!!
Pa srečno!
Kraševka
PRED PRIBLIŽNO DESETIMI LETI SMO IMELI REFERENDUM GLEDE VSTOPA hRVAŠKE V EU - TAKRAT LEVA VLADA JE TO DOVOLILA BREZ POGOJEV IN PREPUSTILA TRETJEMU, DA BO KASNEJE DOLOČAL MEJO. Ta korak levičarjev je bila tako neumna poteza, da človek sploh ne razume. Če bi takrat pogojevali mejo, bi jo danes imeli, in to brez plačila Arbitražnemu sodišču.
Veliko denarja smo dali za arbitražo - ne da bi imeli najmanjše zagotovilo kaj bomo dobili. Manj kot smo itak ne bi mogli dobiti. kdor je nakazal denar arbitražnemu sodišču - ta naj ga zahteva nazaj, če nič nisi dobil, nisi nič dolžan plačati.
Jernej
Karel Erjavec najslabši slovenski zunanji minister do zdaj, Dimitrij Rupel pa najboljši. Da ne govorimo o predsednikih vlad! Miro Cerar sploh ni predsednik vlade. Je le izvrševalec povelj ozadja.
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.