Vlada nadaljuje s prioritetami: na meji pada ograja, v Mariboru pa Urad za demografijo

POSLUŠAJ ČLANEK
Urad za demografijo je vlada Janeza Janše z odlokom ustanovila oktobra 2020, začetek uporabe odloka in s tem delovanja urada pa večkrat prestavila. Sprva je bilo predvideno, da bo urad vodil minister brez listnice, pozneje so odlok spremenili in zapisali, da bo urad vodil direktor, ki bi bil odgovoren vladi. Oktobra lani je bil za vršilca dolžnosti direktorja urada imenovan Danijel Lončarič. Prevzem vodenja sektorja za demografijo pa je prevzel Aleš Primc.




12. aprila letos so v Mariboru slovesno odprli prostore, v tem času pa naj bi v uradu pripravili številne ukrepe za dvig rodnosti, a jih, kot kaže, ne bodo utegnili predstaviti javnosti.

Namesto pripojitve ukinitev




Obstajala je tudi možnost pripojitve omenjenega urada pod pristojnosti ministra Luke Mesca, a se za ta korak očitno ni odločil. Kot je ministrstvo zapisalo v sporočilu za javnost, je vlada urad ukinila zaradi “prekrivanja delovnega področja z ministrstvom za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.” Zapisali so še, da bo ministrstvo prevzelo zaposlene, vključno z materialnimi sredstvi, dokumentacijo urada in neporabljeni del sredstev, ki so bila uradu zagotovljena v veljavnem finančnem načrtu.




https://twitter.com/LukaMesec/status/1547661059477016579

V aktu o ustanovitvi je imel urad za demografijo med drugim navedene naloge, da v sodelovanju s pristojnimi ministrstvi pripravlja strateške državne dokumente in politike s področja demografije ter usklajuje in nadzira njihovo izvajanje in da usklajuje in pripravlja ukrepe institucij na državni ravni s področja demografske politike, ki vključujejo spodbujanje materinstva in očetovstva ter dvig rojstev, vzpostavljanje pogojev, da se mladi in ostale generacije ne bi odseljevali iz Republike Slovenije, vračanje Slovencev iz tujine, varno in dostojno starost, medgeneracijsko sožitje, sobivanje in dialog, skladen regionalni demografski razvoj, migracije in integracijo tujcev, ter spremlja in usklajuje njihovo izvajanje.

Poleg tega je bilo načrtovano, da naj bi urad za demografijo v sodelovanju s pristojnimi ministrstvi pripravljal in izvajal ključne državne projekte, ki so v skladu z državno demografsko strategijo in vplivajo na izboljšanje demografskih kazalnikov in v sodelovanju s pristojnimi ministrstvi usklajuje bivanjsko politiko starejših, s poudarkom na neinstitucionalnih oblikah bivanja in medgeneracijskega sobivanja ter v sodelovanju z lokalnimi skupnostmi pripravljal, usklajeval in izvajal ukrepe demografske politike v skladu s posebnimi regijskimi demografskimi izzivi v skladu z nacionalnimi strategijami.

https://twitter.com/MedvedMasa1/status/1547616879774031875

Aleš Primc, eden izmed medijsko bolj izpostavljenih zaposlenih na Uradu za demografijo, je v svojem odzivu na Twitterju še zapisal: "Obrazložitev, da se delovno področje Urada za demografijo prekriva z resorjem za delo, družino in socialne zadeve, je nestrokovna in kaže na popolno nerazumevanje področja demografije.V Sloveniji imamo več kot 40 let prenizko stopnjo rodnosti za naravno obnavljanje prebivalstva. Razumem, da to osebno za ministra Mesca po novem pristojnega tudi za demografijo ni problem. Je pa ogromen problem za zdravstveno in pokojninsko blagajno, gospodarstvo in še marsikaj."

Je proaktivna demografska politika res tako nepomembna tema?


Na uradu za demografijo so svoje dosedanje delo ocenjevali kot učinkovito – izpostavljali so zlasti ukrepe, ki jih pripravljajo za dvig rodnosti. “Pripravljamo več kot 50 ukrepov za dvig rojstev. Cilj spodbujanja rojstev z ukrepi je čez pet let doseči 21.000 rojstev letno, čez deset let pa 27.000,” so pred dnevi zapisali na Twitterju.


Z ministrstva za delo pa je bil odnos do te teme sporočen že kmalu po prihodu novega ministra, saj je bil urad, kot so zapisali, institucija, “ki jo je vlada Janeza Janše ustanovila za spodbujanje konservativne politike rodnosti ter tradicionalnih vrednot očetovstva in materinstva, ne potrebujemo”. Zapisali so še, da ključni problem ni v premajhnem številu otrok, temveč v tem, da 41.000 mladoletnih otrok ter 97.000 upokojencev živi pod pragom tveganja revščine. Kot menijo na ministrstvu, “namesto krepitve konservativnih družinskih politik zato potrebujemo krepitev progresivnih socialnih politik za odpravljanje revščine in zagotavljanje dostojnih pokojnin”.



"Po sedanjih projekcijah bo Slovenija leta 2050 med državami z najstarejšim prebivalstvom v EU, čez 500 let pa Slovencev ne bo več. Spremembe v starostni strukturi prebivalstva že danes vplivajo na vse ravni našega življenja; od vzdržnosti pokojninskega sistema do zmogljivosti zdravstvenega varstva, gospodarske konkurenčnosti in različnih drugih vprašanj," so v študiji z naslovom "Demographic Changes in Slovenia and Europe" zapisali pri Centru za evropske študije Wilfried Martens, uradnem miselnem vozlišču Evropske ljudske stranke.

 






1. januarja 2022 je imela Slovenija 0,1 % prebivalcev manj kot eno leto prej. V letu 2021 se je število državljanov Slovenije zmanjšalo za 5.600, število tujcev pa se je povečalo za 3.800, pravi Statistični urad Slovenije na svoji spletni strani. Poleg tega se je v letu 2021 rodilo 18.984 otrok (9 na 1.000 prebivalcev). Povprečna starost matere ob rojstvu prvega otroka je bila 29,6 leta, ob rojstvu vseh otrok pa 31,1 leta – te vrednosti so zadnja tri leta nespremenjene. Naravni prirast je v Sloveniji vsako leto od 2017 naprej negativen, saj vsako leto umre več prebivalcev, kot se jih rodi. Naravni prirast je bil v 2021 pozitiven samo v dveh poletnih mesecih. Na letni ravni je znašal –4.277 prebivalcev oz. –2,0 na 1.000 prebivalcev.



vir: Statistični urad Republike Slovenije





https://twitter.com/ales_primc/status/1547637030527459329

Poteze brez razmisleka o življenjskih posledicah




Po informacijah, ki smo jih danes prejeli, se je točka o ukinitivi urada za demografijo znašla šele na dopolnjenem dnevnem redu in bila hitro sprejeta. Pri tem, da zaposleni še vedno nimajo nobenih informacij o njihovi usodi. Kajti sklep o ukinitvi začne veljati 30 dni po objavi v uradnem listu.

Vlada o svojih namerah in o tem kakšna usoda realno čaka zaposlene na uradu ni dala jasnega signala. Namreč zakon je zelo širok pri svojih določilih na tem področju. Odprto pa je tudi vprašanje premeščanja v Ljubljano, saj za premestitev za več kot 70 kilometrov potrebujejo soglasje delavcev.

https://twitter.com/RomanaTomc/status/1547656745627004928

Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike