Delavci tarnajo, trgovski centri cvetijo

Milena Miklavčič
9
Takšen bo nov trgovski center v Šiški

Ne mine dan, da se ne bi tudi čisto običajni državljani spraševali, pa kdo so tisti strici izza ozadja, ki nam iz dneva v dan bolj grenijo življenje in nam kradejo še tisto malo, kar je ostalo v denarnicah, da bi bolje in kvalitetnejše živeli.

Omenjamo ta in ona imena, žal pa le redki pomislijo na tri osrednje in poglavitne like, ki nas držijo za vrat: Pohlep, Lakomnost in Požrešnost. S svojimi umazanimi lovkami segajo ne toliko po žepih kot po dušah malodane na vsakem koraku.

Delavci tarnajo, da z minimalno plačo ne morejo živeti, upokojenci dokazujejo, da jim tisto, kar dobijo, ne zadošča niti za kruh in sol. V državi je še zmeraj, in to, kljub temu da se delovna mesta valjajo za vsakim grmovjem, več kot 72.000 brezposelnih. Komaj dva milijona nas je, kdo sploh ostane, da polni trgovske centre?

Ko potujem po Sloveniji, me tudi v največjem Zakotju pozdravljajo ogromne škatlaste stavbe s parkirišči, na katerih je polno avtomobilov. Ob kateri koli uri dneva. V moji navadi je, da grem po nakupih enkrat tedensko, bogvarij vsak dan! Saj nisem milijonarka!

Če ne bi bilo potrošnikov, potem bi trgovci zelo hitro spokali svoje kovčke in jo mahnili drugam. Tako kot se je zgodilo v Kranju. Ob izvozu z avtoceste so pred leti zgradili velikansko trgovino, a ker ni bilo zadosti prometa z rožami, grabljami in samokolnicami ter podobnim, so jo že čez nekaj mesecev – zaprli. Brez milosti. Trgovci, veste, nimajo srca.

Beremo, da bo Ljubljana dobila v Šiški nov nakupovalni center! Komu bo namenjen? Kdo si želi iz žepov meščanov iztisniti še zadnje pare?

Kdo je na delovni dan v trgovinah?

Pa bodimo za trenutek praktični: teoretično so čez dan ”prosti” zgolj upokojenci, pa tisti, ki so na bolniški, prejemniki socialnih pomoči, brezposelni. Vsi drugi delajo, pred tretjo uro so redkokdaj doma. Preden pojedo, se odpočijejo, posvetijo otrokom, je ura že šest zvečer. So mar tako trapasti, da bi takrat rinili še v takšna središča? Zdrava pamet mi reče, da ne, a hudiček, ki sedi pred menoj na mizi, se mi zlobno reži in mi strga korenček.

Pogosto se sprašujem, mar imamo v Sloveniji kakšno posebno kategorijo prebivalcev, ki jim pada denar v žepe kot mana izpod neba? Ker le na ta način si lahko predstavljam, da brezglava čreda tistih, ki jim nikoli ni dovolj, lahko dirka od ene trgovine do druge.

Pohlep, Lakomnost in Požrešnost so neizprosni. Zažrejo se v človeka in mu ne dajo dihati. Zakaj ne bi imel tudi jaz na mizi več, kot lahko pojem? Zakaj ne bi bile tudi moje omare prepolne oblačil, četudi več kot eno ne morem natakniti na rit, niti si ne morem obuti več kot en par čevljev?

Nas je kdo naučil živeti »s pravo mero«? Ker če bi nas, potem bi imeli vsega ravno prav. Zmeren človek ravna tudi z okoljem, tako kot je prav.

Pa kaj potem, če vržemo v smeti nekaj ton hrane na dan! Pomembno je, da imamo občutek, da zmoremo, da si lahko privoščimo, četudi tistega, kar pritovorimo domov, sploh ne potrebujemo.

Nas je kdo naučil živeti »s pravo mero«? Ker če bi nas, potem bi imeli vsega ravno prav. Zmeren človek ravna tudi z okoljem tako kot je prav.

Regrat in beton

Da smo hudo požrešni, dokazujemo na vsakem koraku: rodovitne zemlje za pridelavo hrane imamo še komaj kaj. Trgovci so nas prepričali, da bomo pri njih zmeraj in v vsakem primeru dobili vse, kar si bomo poželeli, le na cedilu jih ne smemo pustiti. Pridelamo manj kot 992.000 ton hrane, kar je komaj polovica količine, ki jo pojemo. Nas bodo v primeru, če do česa pride, oskrbovali trgovski centri? Figulefagole. Na betonu še regrat ne raste, ne pozabimo tega.

Slovenija je imela že leta 2012 (!), ko je bilo trgovskih centrov še komaj kaj, po podatkih svetovalne hiše Cushman & Wakefield 373 kvadratnih metrov nakupovalnih površin v trgovskih središčih na tisoč prebivalcev. To je bilo precej nad povprečjem evropske sedemindvajseterice, naša kupna moč pa je, na drugi strani, dosega le malo več kot 80 odstotkov povprečja EU. Znamo čarati, ker trošimo veliko več, kot zaslužimo?!

Tudi, če ni za kruh, ajd, gremo po nov telefon, četudi vse ckrne. Pa novi modni dodatki, novi čevlji, nov avto, nova žena….Ups, čakaj malo, partnerjev trgovci – vsaj za zdaj- še ne prodajajo? Ali pač?

A nič ni več nemogoče. Glede na to, da se tako veselo zanašamo nanje, ni vrag, da se ne bo kdo od njih nekega lepega dne lotil tudi takšne ponudbe.

Že tisočkrat sem zapisala, da bi bilo marsikaj bolje, če bi Slovenci malo manj jamrali, si manj pljuvali v lastno skledo, pa bili bolj aktivni. Ko bi manj govoričili tja v tri dni in bili bolj prizemljeni.

Vsi vemo, da imamo trgovskih centrov daleč več kot bolnišnic, zdravstvenih domov, šol, vrtcev in fakultet skupaj, pa se kdo upre, ko se zidajo nove trgovine?
Mar sploh kdo kdaj pomisli, da so trgovski centri kot lepo tlakovana pot v maloro? Koliko vas je, ki se zaradi njih konec meseca držite zaradi minusa na osebnem računu za glavo?

Kje so že časi, ko so naši predniki gledali na vsak dinar, ker so vedeli, da bo treba jesti tudi jutri in ne le danes?

Roko na srce: dokler bodo nakupovalna središča polna, dokler se nam ne bo zdelo škoda denarja za tamkajšnji blišč, dokler nas ne bo srečala pamet, toliko časa bodo imeli Pohlep, Lakomnost in Požrešnost lahko delo: ožemali nas bodo, da bo veselje!

Delavci tarnajo, trgovski centri cvetijo (podcast)

9 KOMENTARJI

  1. Ne bi se mogla bolj strinjati z napisanim.
    Res je,da imamo v državi ljudi,ki komaj preživijo. Vendar taki se navadno ne izpostavljajo.
    Tisti ki pa najbolj jamrajo,pa vemo kdo so,Milena to zelo dobro opiše.

    In ne,za naš Pohlep, Lakomnost in Požrešnost niso odgovorni politiki,država,služba,prijatelju,cerkev,migranti…

    Za naša življenja smo odgovorni samo mi in ja,težko je narediti spremembo. Težko se je odločiti za manj,za manj materialnega,saj nismo do sebe iskreni in želimo predvsem ugajati drugim. To pa pomeni da živimo življenja drugih ne našega.

    Očitno ne moremo/nočemo/znamo se odločiti za sreči,raje trpimo,ker je to bolj udobno,na dolgi rok pa je to tragedija.

  2. Ja, naša domovina je nekaj posebnega! Volilci so silno zadovoljni z njo. Polovica jih sploh ne gre na volitve, le zakaj bi šli, saj je vse v redu! Druga polovica z dvotretjinsko večino voli 70letno kontinuiteto, saj nam je tako dobro! Greš v premnoge trgovske centre, ki so vedno vsi polni kupcev, da moraš s polnim vozičkom čakati v vrsti, da lahko plačaš. Tudi lokali so tam ali sredi mesta kar dobro zasedeni tudi sredi dopoldneva delovnega dne! Ulice in ceste in avtoceste so polne vozil tudi takrat, ko bi človek pričakoval, da so vsi na delovnih mestih! Ali zmečemo ves denar v trgovinah in lokalih? O ne! Statistika nam pove, da imamo na bančnih računih 18 milijard prihrankov! Skoraj vsak drugi avto na cesti je iz premijskega razreda. Ko igrata 2 naša košarkarja v najdražjem turističnem središču v Ameriki, je tam takoj 2000 naših navijačev! V Evropi živi večina v najemniških stanovanjih, v Sloveniji v lastniških! V poletnih mesecih je večina Slovencev na morju ali po dragih destinacijah v tujini. Poročila pa vsa pripovedujejo o samih problemih in revščini! Kako je vse to mogoče, ni nikomur jasno!

  3. Zakaj so nakupovalni centri polni?
    Kot v starem Rimu: DAJTE NAM KRUHA IN IGER.
    Kruh dobi raja v nakupovalnih centrih, za igre pa poskrbi kar parlament sam! Pa TV z neumnimi resničnostnimi šovi!

  4. Trgovci, veste, nimajo srca…če ne bi bilo potrošnikov, bi že zdavnaj spokali in odšli…ja, vprašajmo se, če so res trgovci tisti, ki nimajo srca. Lahko bi napisala komentar na 10 straneh, pa bom poskusila na kratko-v času pred krizo smo rekli, da v Sloveniji v povprečju živimo dobro, jemo segedin, torej eni meso, drugi zelje. Danes besedice v povprečju, ki je zelo pomembna za tiste pod povprečje, ker od statistike ne morejo živeti, več nihče ne uporablja. Danes je le še malo komu mar, da jamrajo tisti, ki jedo meso in vedno več mesa, medtem ko je čedalje več tistih, ki niti za zelje nimajo več. ..In od takih sem na lastna ušesa slišala, da mi ne rabimo kmeta-torej obdelovalno zemljo lahko porabimo po njihovem mnenju za beton-, ker da itak vse dobimo na trgovskih policah v Megamarketih in Supermarketih. A res ni država nič kriva, a ni država tista, ki bi morala ob naši samooskrbi in nepredvidljivi prihodnosti že zdaj misliti na to, da morda pa ni več daleč čas, ko bomo spoznali, da hrana ne raste na trgovskih policah…Predlagam pa še vsem, ki vidijo prihodke trgovcev, naj si pogledajo tudi njihove stroške, predvsem do države, ravno te dni je OECD spet objavil podatke , da smo v Sloveniji pri plačah nadpovprečno obremenjeni. Sem prepričana, da bi vsak delodajalec raje dal več v žep delavcu, kot da nadpovprečje po obremenitvah, visoke davke in trošarine, plačuje državi.

  5. Joži ob 11,16
    Dobro ste povedali.
    Res je, da se država premalo zaveda, da če podpre KMETA, dejansko podpre SLOVENSKO proizvodnjo hrane.
    To kar dobimo v marketih je po nepotrebnem deležno stroškov prevoza in povečanega časa, za prevoz od proizvajalca do potrošnika.

    Sicer pa naše leve vlade res premalo skrbijo za kmeta in posledično za prebivalce naše države.

    Sicer se tudi jaz čudim, da v Ljubljani v dopoldanskem – delovnem času, vidimo množico obiskovalcev v TRGOVSKIH CENTRIH. Večkrat se vprašam, kdo sploh še dela. In tudi če živi od SOCIALNIH prejemkov, bi si moral vsaj prizadevati za iskanje dela in ne samo sprehode po mestu, kavarnah in marketih.

    “Brez dela ni jela”, so dejali naši predniki.

    • Kraševka, dobro razmišljanje. Zakaj pa bi prejemniki sociale iskali delo, če pa je udobneje biti brez njega. Država pa te “iskalce zaposlitve” izdatno zalaga z denarjem.

Komentiraj

Prosimo, vnesite komentar
Prosimo, vnesite svoje ime