Danska ukinja državni praznik, da bi povečala izdatke za obrambo
Danska vlada trdi, da bo z odpravo "velikega molitvenega dne" kot državnega praznika ustvarjenih več sredstev za javno porabo in krepitev obrambe. Na tisoče ljudi je protestiralo proti tej potezi, poroča DW.
Ljudje na Danskem ne bodo več imeli prostega konca tedna za "veliki molitveni dan" pozno spomladi od prihodnjega leta, potem ko so zakonodajalci v torek sprejeli zakon, ki ga ukinja kot državni praznik. Kontroverzni osnutek zakona je bil v torek po večurni razpravi sprejet s 95 glasovi za v 179-članskem danskem parlamentu.
Danska vlada trdi, da bo ta poteza v javno blagajno dodala približno 3 milijarde danskih kron (403 milijone evrov; 427 milijonov dolarjev).
Do te poteze prihaja, ko si novoustanovljena danska vlada prizadeva izvesti reforme, namenjene izboljšanju modela socialne blaginje v državi, in poskuša doseči cilje Nata glede izdatkov za obrambo.
Sindikati, cerkveni voditelji in opozicijski zakonodajalci so nasprotovali tej potezi. V vladne načrte so podvomili tudi nekateri ekonomisti. V začetku tega meseca se je pred parlamentom v Kopenhagnu zbralo 50.000 protestnikov, ki so nasprotovali odpravi praznika.
"Veliki molitveni dan" je krščanski verski praznik, ki ga na Danskem praznujejo od 17. stoletja. Praznik pade na četrti petek po veliki noči in je bil prvotno ustvarjen za združevanje več manjših krščanskih praznikov.
Ljudje na Danskem ne bodo več imeli prostega konca tedna za "veliki molitveni dan" pozno spomladi od prihodnjega leta, potem ko so zakonodajalci v torek sprejeli zakon, ki ga ukinja kot državni praznik. Kontroverzni osnutek zakona je bil v torek po večurni razpravi sprejet s 95 glasovi za v 179-članskem danskem parlamentu.
Danska vlada trdi, da bo ta poteza v javno blagajno dodala približno 3 milijarde danskih kron (403 milijone evrov; 427 milijonov dolarjev).
Do te poteze prihaja, ko si novoustanovljena danska vlada prizadeva izvesti reforme, namenjene izboljšanju modela socialne blaginje v državi, in poskuša doseči cilje Nata glede izdatkov za obrambo.
Sindikati, cerkveni voditelji in opozicijski zakonodajalci so nasprotovali tej potezi. V vladne načrte so podvomili tudi nekateri ekonomisti. V začetku tega meseca se je pred parlamentom v Kopenhagnu zbralo 50.000 protestnikov, ki so nasprotovali odpravi praznika.
"Veliki molitveni dan" je krščanski verski praznik, ki ga na Danskem praznujejo od 17. stoletja. Praznik pade na četrti petek po veliki noči in je bil prvotno ustvarjen za združevanje več manjših krščanskih praznikov.
Povezani članki
Zadnje objave
Vlada je sprejela sklep o (ponovni) ustanovitvi Muzeja slovenske osamosvojitve
23. 6. 2026 ob 20:13
V Ljubljani nas do referenduma loči še 18 dni – kakšno bo sporočilo županu?
23. 6. 2026 ob 17:51
Dan državnosti v Arboretumu: sveta maša za domovino in Prifarski muzikanti
23. 6. 2026 ob 15:55
Novi šef Fursa napoveduje manj represije, več dialoga
23. 6. 2026 ob 13:25
Kako pristopiti k sprejemanju odločitev in odgovornosti
23. 6. 2026 ob 12:00
Prihajajoči dogodki
JUN
24
Odkritje novega spomenika Rudolfu Maistru
10:00 - 11:00
JUN
30
Goriški večeri
20:30 - 22:00
JUL
03
54. Festival narodno-zabavne glasbe Števerjan 2026
20:00 - 14:51
Video objave
Izbor urednika
Domovina št. 256: Pri nekaterih je še danes prisoten smrtni strah
17. 6. 2026 ob 6:10
Domovina št. 255: Gradnja NEK 2 je ključna
10. 6. 2026 ob 6:10
Domovina št. 254: V šolah bi morali iskati potencial
3. 6. 2026 ob 6:10
Domovina št. 253: Konec Golobove ere
27. 5. 2026 ob 6:10
Domovina št. 252: Župan in institucije uničujejo kulturno dediščino
20. 5. 2026 ob 6:10
Domovina št. 251: Ujetniki Darsa
13. 5. 2026 ob 6:10
Domovina št. 250: Naša odgovornost je ohranjati živ spomin
6. 5. 2026 ob 6:10
8 komentarjev
Andrej Muren
Slovenija bi po danskem zgledu tudi lahko ukinila kakšen nepotreben praznik, npr. 27. april, pa 2. maj, da o 31. oktobru ne govorim - in prihranjen denar namenila za obrambo.
Tudi jaz se strinjam s tistimi, ki pravijo, da sta bila 2% BDP za obrambo dovolj pred rusko agresijo na Ukrajino, sedaj pa ne več.
Majhne države pa bi sploh morale imeti priprave na obrambo na vrhi svojih prioritet. Oglejmo si primer Izraela, kako se lahko tudi majhna država učinkoviti brani.
Peter Klepec
Ali drugace, Rusijo bo mozno drzati v sahu, ko bo NATO neprimerljivo mocnejsi od Rusije. NATO obstaja skoraj izkljucno zaradi Rusije (no ja, v SLO tudi zaradi Srbije).
Peter Klepec
Cilj 2% je bil dolocen na osnovi hipotez v mirnih casih, pred rusko invazijo. Sedaj je 2% najbrz premalo.
Od 90ih let naprej je nemska vojska iz 500.000 vojakov shirala na manj kot 100.000, ucinkovitost pa je padla se mnogo bolj. In to pri nekaj vec kot 1% izdatkov za vojsko. Za doseganje stare moci je najbrz treba 3 ali 4%, je pa seveda odvisno kako se bo zadeva z Rusijo in Kitajsko razvila. Zaenkrat ni razloga za optimizem.
Cerkve in mirovniki lahko protestirajo, realnosti se ne morejo izogniti.
Ali drugace: Rusija se zanesljivo ne bi spustila v ukrajinsko avanturo, ce bi na tej strani sveta bili vojaski arzenali polni.
rasputin
Več denarja za vojsko pomeni samo več denarja za oboroževalno industrijo. Rusija bi prišla na pomoč svoji manšini, nad katero se izvaja genocid, v vsakem primeru, tudi če bi Nemčija imela 500 tisoč vojakov pod orožjem in polna skladišča streliva. Kdor misli, da je Evropska varnost odvisna od orožja, je naivec. Odvisna je od varnostne arhitekture, ki pa jo za Evropo kroji Amerika v skladu s svojimi interesi. Ukrajina krvavi predvsem za ameriške imperialistične interese, EU pa se obnaša kot ameriška kolonija. Noben politik ne pisne v zvezi z militaristično ameriško politko. Celo v primeru razstreljenih plinovodov se nista oglasila ne Berlin ne Bruslej ne kdo drug. Zdaj so se nemški politiki menda končno zbudili zaradi številnih protestov in bo razprava “o plinovodih v Bundestagu.
Peter Klepec
Razprava o plinovodih ne zadeva njihovo razstrelitev, ampak gradnjo. Se vedno ste dolzni razloziti genocid in pokazati grobove!
Peter Klepec
Sicer pa, varnostna arhitektura je se kako odvisna od orozja. Krsenje zagotovil ozemeljske celovitosti Ukrajine je pa se znak, da tudi famozni 5. clen NATO pakta ni dovolj za varnost. Ta mora biti podprta s sposobnostjo vseh NATO partnerjev z vojsko odvrniti agresijo.
Andrej Muren
Amerika kroji varnostno arhitekturo v Evropi zato, ker sama Evropa ni dovolj oborožena in se sama ni mogla braniti pred Sovjetsko zvezo, sedaj pa se ne bi mogla pred Rusijo ali Kitajsko. V bistvu se Evropa varnostno šlepa na Ameriki.
rasputin
Pa saj lahko ljudje molijo vsak dan. V čem je problem? V molitvi gotovo ne...
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.