Dan upora zoper moralno izprijenost predsednice državnega zbora Urške Klakočar Zupančič

Nenad Glücks
Urška Klakočar Zupančič med slavnostnim govorom ob dnevu upora proti okupatorju. Vir: posnetek zaslona TVS

Nobeden od predsednikov državnega zbora od njegove ustanovitve ni tako zlorabil državne proslave za svoje pritlehne politične koristi, kot je to na včerajšnjem prazniku ob dnevu upora proti okupatorju storila predsednica DZ Urška Klakočar Zupančič. Med drugim je posredno na tisoče še nepokopanih Slovencev zverinsko pobitih s strani komunističnih zločincev po koncu 2. svetovne vojne označila za izdajalce.

»Dan upora proti okupatorju«, kot se od leta 1992 imenuje praznik na dan 27. aprila, se je v času nekdanjega komunističnega režima imenoval dan osvobodilne fronte (OF). Toda zgodovinsko dejstvo, že velikokrat javno izpostavljeno, je, da je bil sestanek predstavnikov Komunistične partije Slovenije in nekaj njihovih političnih zaveznikov v Vidmarjevi vili v Ljubljani dejansko dan prej – 26. aprila 1941. In na sestanku niso ustanovili osvobodilne fronte, pač pa protiimperialistično fronto. Slednjega Klakočarjeva v govoru seveda ni omenila, saj ne sodi v njen kontekst potvarjanja zgodovine. Tedaj so bili namreč slovenski komunisti (še) usmerjeni zoper »imperialiste«, med drugim zoper Britance, čeprav se je ravno Združeno kraljestvo konec aprila 1941 edino v Evropi bojevalo zoper nacistično Nemčijo. Vse druge države, katere je Hitler napadel, je namreč osvojil, pokoril. Svetla zvezda slovenskih komunistov, Sovjetska zveza, pa je bila takrat še trdna zaveznica nacistov, s katerimi je Stalin sklenil pakt o nenapadanju in si po invaziji razdelil Poljsko. Tako se slovenski komunisti aprila 1941 niso »uprli okupatorju«, pač pa so razglasili upor zoper tiste, ki so se takrat edini bojevali zoper okupatorja (Nemčijo), a so bili hkrati (Britanci) tudi nasprotniki komunizma.

Slovenski komunisti se 26. aprila 1941 niso uprli okupatorju (Nemčiji), pač pa Britancem, ki so se v tistem času edini v Evropi borili zoper nacistično Nemčijo.

Pljunek na nepokopane žrtve pobojev

Protiimperialistično fronto so v osvobodilno preimenovali šele 22. junija 1941, ko je Nemčija napadla njihovo vodnico Sovjetsko zvezo. Toda pod krinko boja zoper okupatorje so začeli morilci komunistične Varnostno-obveščevalne službe (VOS) leta 1941 pobijati neoborožene Slovence, ki so bili v očeh partijskih naročnikov umorov na poti njihove revolucije in prevzema oblasti. Pobijanje se je v prvi polovici leta 1942 pospešilo, prva samoombrambna vaška straža pa je bila ustanovljena šele julija 1942 v Šentjoštu nad Horjulom. In vendar je Klakočarjeva v duhu Goebbelsove propagande v svojem slavnostnem govoru glede »ustanovitve OF« poudarila, da je po tem postalo »jasno, kdo se bori proti okupatorju in kdo so izdajalci«.

V nadaljevanju je dejala, da »po vojni ni bilo vse prav, ni bilo vse pravično. Podobno kot v drugih zavezniških državah, v katerih so se ob nemški zasedbi formirale kvizlinške strukture«. Ideološki vzori predsednice državnega zbora so dali te »kvizlinške strukture« po vojni mučiti in jih zverinsko pobiti po rudniških jaških in breznih širom po Sloveniji. Pri čemer recimo več kot tri tisoč izkopanih okostij pobitih (večinoma domobrancev) v breznu pod Macesnovo gorico še vedno čaka na dostojen pokop. Dajati še 80 let po pobojih nepokopane Slovence v kontekst »izdajalcev« in »kvizlinških struktur«, je zavržno in je uperjeno zoper dostojanstvo žrtev in njihovih svojcev. Klakočarjeva je v govoru poudarjala ljubezen in sočutje, sejala pa sovraštvo in razdor.

Dajati še 80 let po pobojih nepokopane Slovence v kontekst »izdajalcev« in »kvizlinških struktur«, je zavržno.

Pritlehna protireferendumska zloraba

Toda predsednica DZ se ni ustavila pri ponavljanju potvarjanja zgodovine na osnovnošolski ravni iz časov komunistične diktature na Slovenskem, pač pa je šla še korak dlje. Proslavo je zlorabila za agitiranje proti referendumu o pokojninskih dodatkih (privilegijih) »zaslužnim kulturnikom«. Dejala je, da gre za sramoten referendum. Sramotna je kvečjemu ta njena izjava, saj volivcem odreka pravico do odločanja.

Ne pomnim, da bi katerikoli predsednik državnega zbora do zdaj tako pritlehno zlorabil svojo visoko funkcijo za volilno ali (proti)referendumsko kampanjo. A morda bo imelo to celo nasprotni učinek: da je s svojim primitivnim nastopom spodbudila do zdaj še neopredeljene, da se referenduma udeležijo in privilegije zavrnejo.

Proslavo je zlorabila za agitiranje proti referendumu o pokojninskih dodatkih (privilegijih) »zaslužnim kulturnikom«.
Izbrano za naročnike
Ali so obnovljivi viri energije res vedno »zeleni«?
Sakralna umetnost v primežu moralne presoje
Sodobni Pilati
Še niste naročnik Domovine? Obiščite našo naročniško stran
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike
Natisni Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Povezani članki

Vsa pozornost je uprta v predsednico DZ
  • 12. 03. 2025
Klakočar Zupančič še naprej ostaja predsednica DZ
  • 17. 12. 2024
Zobec ocenjuje, da je novela "lex Jaklič" nepotrebna in usmerjena na enega samega sodnika
  • 26. 03. 2025