Damir Črnčec za Siol.net: "Koliko multikulturalizma je v Katarju, ki financira džamijo v Sloveniji? Nič."

Uredništvo

4. 9. 2016 ob 20:24
1 komentar

Novinarka Siola Urška Makovec se je o varnostnih izzivih Evrope in sveta pogovarjala s strokovnjakom za varnostna vprašanja Damirjem Črnčecom.

Črnčec pravi, da je zanj varnost relativna kategorija, saj je odvisna predvsem od občutka varnosti. Po osamosvojitvi smo se čutili varne, sedaj pa je po vseh terorističnih napadih blizu nas, varnost postala problem. "Slovenija še vedno je varna država, skrbijo pa me – in tudi zadnji dogodki to potrjujejo – napadi migrantov in ljudi, ki nelegalno posedujejo orožje, na policiste."

Po njegovem mnenju bi država morala nameniti milijon in pol evrov in okoli 4.500 operativnih policistov opremiti z neprebojnimi jopiči. Za relativno majhen denar bi to imelo velik pozitivni učinek v policijski strukturi.

V svoji knjigi je poimenoval Islamski radikalizem tudi četrti totalitarizem. "Gre za oblikovanje verske države. Ta totalitarizem, ki ga najbolj plastično simbolizira Islamska država, in njegove posledice vidimo v Evropi v terorističnih napadih."

Evropska Unija sicer po njegovem mnenju potrebuje migrante, vsaj zaradi ekonomske moči. "Vsakdo lahko pride v Evropo, če dobi vizum, če gre po uveljavljeni proceduri, dobi dovoljenje za bivanje, če imamo zanj delovno mesto. Tako je dobrodošel. Če pa prihaja nezakonito, ni dobrodošel."

Tudi v Sloveniji vidi posamezne možnosti za radikalizem. "Slovenska islamska skupnost in njihov mufti sta prišla iz BiH. Ta skupnost goji tako vezi z BiH in s svojo materjo Turčijo. Skrbijo me vplivi, ki od tam prihajajo v Bosno in naprej v Slovenijo. Tu ne vidim nobenega diskurza in pričakujem, da bo mufti svoje stališče zelo jasno izrazil. Nehati moramo slepomišiti se. To je treba razčistiti."

V zadnjem delu intervjuja se v prispevku Urške Makovec za Siol.net, Damir Črnčec razgovori še o dogajanju v Sovi, ki že nekaj časa buri duhove.

Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Natisni Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Povezani članki

Nasilje, barikade in nadzorne kamere na božičnih sejmih po Evropi

04. 12. 2025

Namesto Evrovizije – Kordišvizija?

13. 01. 2026

Prisluhi: Veliko vprašanj brez odgovorov

31. 03. 2026

1 komentar

biljan

06. 09. 2016 10:29:18 0 Odgovori

Končno nekdo omenja Bosno in Hercegovino, katere ime Bošnjaki in Hrvati označujejo, kot, da je to le njihova država. Tako so z zvijačo tudi preimenovali po Daytonu in Parizu Bošnjaško-hrvaško federacijo v Federacijo Bosna in Hercegovina. S kantoni in županijami je njihovega le slabih 51 odstotkov ozemlja države. Etnično čiste!!! Vse, kar je bilo srbskega, so izbrisali. So pa v Republiki Srbski zgradili poleg obnovljenih zgradb, ki jih je razneslo, ker so bile polne orožja, nešteto novih džamij, pokopališč in spominskih parkov šehitov - po Kuranu - "mučenikov, nevino poginuli, borac, koji pogine za vjeru" - v marmorju, zlatu, kovanih in brezrjavnih mogočnih ograjah, itn, itn. Medtem ko so bošnjaška naselja v Republiki Srbski polje tekmovanja med graditelji, katera zgradba bo večja in bolj razkošna, pa so naselja razseljenih Srbov iz federacije v republiko izkaz ponovnega boja za skromno bivališče. Skromno, ker so ostali brez vsega in seveda brez kakršnekoli tuje pomoči. Pred njimi ni tabel takih in drugačnih svetovnih karitasov, skladov in drugih "dobrodelnežev", ki so dejansko zakuhali vojno v BiH. Pa še to! Poleg zlaganih zapisov o Sarajevu in o obiranju mandarin na plantažah v dolini Neretve, za katere je prispevala ogromna sredstva Ljubljana, če se ne motim za časa predsednika IS Hrvoja Draškovića, o Bosni in Hercegovini - izmišljena Srebrenica me ne zanima - o današnji BiH in njenih entitetah in njihovem dejanskem izgledu ter življenju v njih ni mogoče ničesar prebrati, slišati ali videti v slovenskih medijih. Zakaj ne? Ker so se v vse vpletli na različna mesta ustoličeni pribegli Bošnjaki, ki skrbno pazijo, da se o njih govori in piše le dobro,.