Čestitke, danes je Dan zmage!

dr. Žiga Turk
20

Berlin že cel prvi teden novembra praznuje dogodke izpred tridesetih let, ki so privedli do padca Berlinskega zidu, do konca hladne vojne, do uničenja še zadnjega totalitarizma dvajsetega stoletja in do smrti še zadnje zločinske ideologije.

Imel sem srečo, da sem bil tam. Vse mesto spominja na zgodovinske dogodke. Dekomunizacija se dogaja na vsakem koraku. Na fasade blokov na Alexanderplazu, kjer se je 4.11. vse skupaj začelo, projicirajo dokumentarne posnetke tistega časa. In ne samo tam. Celo sredi najlepšega berlinskega nakupovalnega središča »Mall of Berlin« so postavili repliko zidu s stražnim stolpom vred. Je nekaj simbolike v repliki zidu z logotipi prestižnih blagovnih znamk zahodne družbe blagostanja v ozadju.

Svetloba je zmagala. Svoboda je zmagala. Kapitalizem je zmagal. Devetega novembra 1989. Od oktobrske revolucije je preteklo 72 let in dva dni. Preveč za tiste, ki s(m)o to živeli, premalo, da bi lahko še naprej kazali na razliko med utopijo in distopijo.

9. november bi morali demokrati vsega sveta praznovati vsaj tako energično kot osmi maj. Majski dan v letu 1945 označuje polčas boja proti totalitarizmom. 9. november 1989 označuje konec vojne.

Bankrot neke ideje

9. november bi morali demokrati vsega sveta praznovati vsaj tako energično kot osmi maj. Majski dan v letu 1945 označuje polčas boja proti totalitarizmom. 9. november 1989 označuje konec vojne. Ampak energija nekako ni ista.

Prvi izgovor je, da hladne vojne Zahod ni dobil vojaško, da Zahod niti ni zmagal, ampak se je Vzhod sam od sebe sesul vase. Celo padec zidu je ilustracija kronične nekompetentnosti in neučinkovitosti sistema. Komunistični aparatčik, ki je na tiskovni konferenci pojasnjeval, kako se je partija odločila glede demonstracij, je bleknil, da so meje odprte od tega trenutka dalje. Ljudje so ga vzeli resno, pazniki meje tudi, in so navalili skozi Checkpoint Charlie, Bradnenburška vrata in druge mejne prehode. No, Angela Merkel je šla raje v savno. Američani niso osvobodili gulagov in sveta niso obkrožile fotografije trpečih. Solženicina in Bukovskega so brali redki.

Drugi izgovor je, da komunizem ni propadel z enim pokom, ampak se je skvaril, kot so se kvarili trabanti, jugoti in škode. Malo tukaj, malo tam, nikoli ni nič prav funkcioniralo. Dogodkov razkrajanja je več – ustanovitev Solidarnosti, izvolitev Gorbačova, padec Zidu, usmrtitev Ceausescuja, praška pomlad, odstavitev Gorbačova, večstrankarske volitve v Sloveniji, razpustitev Sovjetske zveze … Vsak lahko najde svoj datum in v njem nekaj, s čemer se lahko sprijazni.

Tretji izgovor za zadržano praznovanje je obzirnost do ne tako maloštevilnih, ki bi radi še naprej verjeli v idejo, ki se je novembra 1989 sesula. Živijo v zablodi, da ideja je bila že v redu, samo izvedba je imela nekatere »stranpoti«. Nacisti da so z zločini uresničevali zločinsko idejo, komunistom pa da so se primerile »napake«, ko so uresničevali plemenito idejo.

To zavajanje je postalo po bankrotu komunizma celo lažje – plemenite utopije niso motila dnevna poročila o gospodarski stagnaciji, bedi ljudi, delovnih taboriščih in streljanju ljudi na mejah. Nemogoči cilji terjajo neskončno nasilje. Zatirati skoraj vse ljudi, zato, da bi bili enaki drugim, je podobno kot zatirati nekatere ljudi, da ne bi bili enaki z drugimi.

Če se v Berlinu ne bi zgodilo to, kar se je, se tudi v Sloveniji ne bi zgodilo nič. Čisto nič.

Slovenski izgovor

Slovenski izgovor, da se 9.11. ne praznuje, je, da menda nismo bili del tistega sveta. Da se to nas ne tiče. Da nismo bili za železno zaveso. Da nismo imeli totalitarnega režima. Ki ga učbeniki definirajo kot sistem, ki ima eno dominantno ideologijo, eno dominantno stranko, tajno politično policijo te stranke, centralno-plansko gospodarstvo in nadzor nad mediji.

Vse to smo imeli. In na nek način imamo še vedno. Sicer ne bi mediji v teh dneh govorili o koncu hladne vojne, o geopolitičnih vidikih, ne pa, da smo po zmagi nad fašizmom leta 1945 dobili še zmago nad socializmom/komunizmom leta 1989.

In še drugače se nas Berlin tiče. Še kako smo bili odvisni od tega, kako bi se razpletle zadeve v Berlinu in Moskvi. Biti bi moralo popolnoma jasno: če se ne bi v Berlinu zgodilo to, kar se je, se tudi v Sloveniji ne bi zgodilo nič. Čisto nič. Lahko ponavljamo, da je Tito rekel Stalinu ne, ampak jugoslovanski (in slovenski) trdorokci, so se do konca ozirali na vzhod po podpori. Če ne bi padel zid, bi slovenski komunisti v ospredje namesto zmernežev postavili trdorokce in zadeva bi bila opravljena.

Padec zidu je tista točka, po kateri poti nazaj ni bilo. In ni bilo poti naprej za vse komunistične partije po Evropi, pa četudi so se imenovale zveze komunistov. Zato bi 9.11. moral biti praznik tudi v Sloveniji. Dan zmage.

Današnji dan na Domovina.je posvečamo spominu na zgodovinsko prelomnico – 30. obletnici padca berlinskega zidu in sesutja komunističnih sistemov za železno zaveso, od Baltika do Jadrana.

Približno na vsaki dve uri bomo objavili razmišljanje enega od sodelujočih avtorjev. Tekom dneva boste tako lahko prebirali razmišljanja dr. Žige Turka, dr. Antona Stresa, Lojzeta Peterleta, mag. Tanje Porčnik, dr. Mateja Avblja, Blaža Podobnika in Martina Nahtigala.   

20 KOMENTARJI

  1. Na žalost pri nas ni kaj praznovati, saj naš “zid” še krepko stoji – vsem nam v škodo in sramoto.
    Ker nismo hoteli ali si nismo upali čez Bučarjevo “truplo”.
    Bomo vedeli za drugič, kako se konča takšna naivnost in prizanesljivost?
    Koliko milijard to stane našo in naslednje generacije?

  2. Ko je hrvaška predsednica Kolinda Grabar Kitarović v ZDA za medije izjavila, da je bila FLR/SFR-Jugoslavija za “železno zaveso”, so se “socialistični čistuni” v uredništvu informativnega programa državne TV Slovenija takoj odzvali s privoščljivim zgražanjem poročevalke in nekdanje dopisnice iz Zagreba ter z naročeno skopo izjavo zgodovinarja in predsednika Slovenske matice dr. Aleša Gabriča, češ da to nikakor ni res, saj da smo vendarle lahko z rdečimi potnimi listi SFRJ potovali po vsem svetu.
    Uredniki in novinarji informativnega programa državne TV Slovenija so mimogrede manipulativno in neprofesionalno zlorabili iz širšega konteksta iztrgano izjavo sicer znanega zgodovinarja in populistično ter tendenciozno zamolčali ves zgodovinski kontekst ter ves zgodovinsko izpričani povojni teror in množične zločine Titove totalitarne partije ter njene zveste “jeklene pesti”, utelešene v vsenavzoči tajni politični policiji (VOS, Ozni, Udbi, SDV) in enotah JLA.
    Spektakularni Titov “ne” Stalinu se je v Jugoslaviji namreč za brezpravne državljane porazno nadaljeval in celo stopnjeval s še hujšim in s še bolj krvavim “stalinizmom”, katerega zločinski vrh je Titova partija in Udba dosegla z nečloveškimi metodami množičnega ovaduštva, skrivnega ugrabljanja, trpinčenja, poniževanja in razčlovečenja na Golem otoku in njemu podobnih taboriščih nečloveške stalinistične “prevzgoje”, s katero so Tito in jugoslovanski komunisti hoteli sami sebi in svetu dokazati, da so bolj zvesti, zadrti in brezsrčno fanatični komunisti od samega Stalina in najbolj zvestih aparatčikov sovjetske partije (KP ZSSR) v matici svetovnega komunizma in v njej podrejenih “kolonijah” v okviru Varšavskega pakta.
    Če se je Evropa s kapitulacijo Hitlerjeve Nemčije maja 1945 osvobodila totalitarnega fašizma in nacizma, se je njen vzhodni del (vključno z Jugoslavijo) šele s zrušenjem berlinskega zidu jeseni 1989 začel osvobajati izpod totalitarnega komunizma in socializma.
    A kot nam kažejo najnovejši politični in medijski odzivi na prelomne dogodke v Berlinu in Nemčiji, se pri nas osvobajanje od totalitarnega komunističnega in socialističnega enoumja niti približno še ni prevesilo na svobodnejšo in svetlejšo plat (“železne zavese”), kaj šele da bi lahko z zadovoljstvom ugotavljali, da je proces osvobajanja od totalitarne dediščine in resničnega uveljavljanja demokracije in vladavine prava v Sloveniji že dosegel “trdna tla” na “osončenem delu svobodne in demokratične in politično pluralne Evrope”.

  3. Nobena skrivnost ni, da nas je ob razglasitvi samostojnosti napadla srbska vojska in ne kaka JLA, ki je vseskozi obstojala samo na papirju.

    Napad srbske vojske smo nevtralizirali, največ zaradi odpora komaj nastajajoče slovenske vojske, nekoliko zaradi mednarodnega pritiska, kajti Evropa ni marala vojne neposredno na svojih občutljivih vzhodnih mejah, še največ pa po zaslugi samih Srbov, katerih interes je bil ustanovitev velike Srbije, zaradi česar se je težišče vojne preselilo na Hrvaško, Bosno in Hercegovino ter na Kosovo.

    Občutek je, da so na koncu osemdesetih let prejšnjega stoletja kremeljski zvonovi zaman zvonili k pomladi in svobodi narodov ter k pravični družbeni ureditvi.

    Hkrati popravljam svojo prvotno oceno.

    Razmerje med avtohtonim prebivalstvom Slovenije in med tujci ni več 1,3 : 1, temveč je že 1: 1, če po zaslugi zadnjih treh anarholevičarskih vlad ni še bolj porazno na škodo Slovencev.

    Slovenci, le spite spanje naivnega!

    Ko se boste zbudili, ne bo več Slovenije!

  4. Spoštovani Ž. Turk je dobro predstavil padec BERLINSKEGA zidu. Pridružujem se njegovemu pozivu, da bi ta dan 9.NOVEMBER, morala vsa DEMOKRATIČNA Evropa sprejeti za svoj praznik.

    Tudi ta dan, je eden izmed MEJNIKOV zgodovine zanjega stoletja – v katerem so se rodili TRIJE- IZMI. Na vzhodu je leta 1919 zavladal boljševizem-KOMUNIZEM, med obema vojnama sta se na Zahodu povzpela na oblast Fašizem in Nacizem. Zadnja dva sta bila poražena 8. maja 1945. Toda najbolj TRDOVRATEN KOMUNIZEM, je uradno živel še 44 let – po letu 1945 – vse do padca BERLINSKEGA zidu leta 1989.

    EU je sicer obsodila vse tri IZME, zato bi moral biti 9 NOVEMBER razglašen za dan DEMOKRACIJE.

    Ko smo se v šestdesetih letih prej. stoletja, v OŠ učili o ŽELEZNI ZAVESI, sem si težko predstavljala to “veliko zaveso”. Pozneje pa sem spoznala, da imamo tudi na Krasu – Titovo železno zaveso.
    Kajti vsi tisti, ki živimo na Zahodu države, smo od blizu gledali – Titove “graničarje”, ki so korakali po vojaških stezah speljanih po naših gozdovih in travnikih. Ti VOJAKI, so se nenehno sprehajali od ene vojašnice (karavle), do druge – dobro oboroženi in vedno pripravljeni na strel, če bi kdo prečkal mejno ČRTO med Italijo in Jugoslavijo.
    To sem doživljala vsako leto, ko smo na travniku mojega očeta kosili travo ter grabili seno in listje. Vedno smo bili obkroženi z vojaki. Na državni praznik pa se v tem območju ni smelo delati, zato so nas kar nekajkrat poslali domov. Tako je bilo v “svobodi”, da še delati nisi smel kjer koli.

    Dejansko so tudi v Sloveniji padle “železne zavese”, kmalu za BERLINSKIM ZIDOM.

    Vsem Evropejcem čestitam za ta pomemben praznik !

    • Kraševka, opusti vsako upanje.

      Res je vsa Evropa obsodila vse tri -izme, le Slovenija jih ni.

      Celo nasprotno, vedno bolj se poveličuje komunizem in tovariša Tita, ki nam je bi vsem v pogubo.

      Moram na hitro končati, da se s kritiko komunizma in tovariša Tita a ne bi znašel v kazenskem postopku in v dolgotrajni težki ječi, iz katere me ne bi mogla rešiti niti dvorna odvetniška pisarna.

      Ponos mi pa ne bi dovoli, da bi za pomilostitev zaprosil predsednika centralnega komiteja.

  5. ” Lahko ponavljamo, da je Tito rekel Stalinu ne,”

    Ali pa to res drži? Sem že nekajkrat prebrala (virov si nisem zabeležila), da je bil Stalin tisti, ki je “našega Joža” v rit sunil. Ga je preveč poznal, da bi ga imel na svojem dvorišču. V odgovor je “naš Joža” vestno posnemal ruske kolhoze in podobno sr…., da bi dokazal svojo pravovernost …
    Ne vem, nisem zgodovinarka in nisem tega raziskovala. Samo brala sem – kar pa prebereš, pa itak ni zmeraj res.

    • V javnosti je bilo vedno zamolčano, da smo šele po resoluciii Inform biroja in po Titovem “uporu” Stalinu dobili pri nas kolhoze, ki so bili povezani s strahotnim maltretiranjem kmetov, njihovim zapiranjem in celo streljanjem

      Zamislite si našega nekdanjega kmeta, ki je bil z vsem svojim bitjem in žitjem navezan na svoj košček svete slovenske zemlje, da bi garal za rdeče povzpetneže, hranil bi se pa po sovjetsko pri skupnih kotlih.

  6. Najbrž ni naključje, da so si Židanovi social-demokrati (SD) kot prvi ideološki, politični in premoženjski dediči totalitarne Titove KPJ/ZKJ izbrali za svoj “prelomni” kongres prav današnji dan obletnice simbolnega zloma komunističnih diktatur v državah “za železno zaveso” ter za kraj zborovanja delegatov SD tradicionalno “rdeče” Titovo Velenje, ki se je po osamosvojitvi in demokratizaciji Slovenije sicer samoumevno odreklo svojemu spornemu poimenovanju po partijskemu diktatorju, a je vse do danes zadrto in demonstrativno ohranilo diktatorjev nadnaravni megalomanski kip na osrednjem mestnem trgu.
    Po prizorišču “prelomnega” kongresa Židanove vladajoče koalicijske stranke SD in več kot zgovorni simbolni sporočilnosti bi zlahka zaključili, da so vladajoča stranka in z njo tudi večji del vladajoče parlamentarne koalicije (ter njenih servilnih piarovskih medijskih promotorjev in propagandistov) ostali tudi na dan obletnice spontanega demokratičnega rušenja berlinskega zidu ideološko in po prevladujoči politični miselnosti “vkopani” globoko in daleč “za železno zaveso”, torej nazadnjaško daleč pred obdobjem resnične in polnokrvne večstrankarske parlamentarne demokracije ter nesporne vladavine veljavne ustave ter prava.

  7. Dan zmage je vedno bil 9. maj, danes je to Dan Evrope!!! Nad zmagovalcem iz 2. sv. vojne nikoli ne moreš slaviti zmage, lahko se samo pogovarjaš o prilagajanju času, dragi dr. Žiga Turk!

    • Igor,najprej se daj poučiti,kaj pomeni beseda historizem,da ne boš “bučke sral” !
      Drugič,če je SZ med zmagovalci druge svetovne vojne,to ne pomeni,da se lahko večno izživlja nad sosednjimi državami (polovico Evrope).
      Torej,evropski narodi so bili prisiljeni v 44 letno specialno vojno,da so premagali komunistično diktaturo (stalinizem).To se je figurativno in simbolično končala s padcem berlinskega zidu 9.11.1989.In to je resnično dan zmage.
      Devetega maja 1945 je bil premagan nacizem in fašizem,9.11.1989 pa komunizem. Velika trojica zločinskih družbenih sistemov na kolenih! Torej,9.11. je dan zmage nad komunizmom.Ta dan je trojka končno padla!
      Problem pa je podvrsta stalinizma/komunizma,ki še vztraja(navkljub letu 1991) : “titoizem” ! S tem pa bodo muke ! To pa je zelo “prefrigana” sorta,ki jo je težko zapopasti,stisniti.Če uporabim “figuro”,gre za klopa,ki se zarine v družbeno podkožje in se ga nikakor ne da zlahka odpraviti.Pušča pa hude posledice.Lahko udari na vse družbene podsisteme in celo več ,tudi na “družbene možgane”. V Sloveniji je opaziti težave in težke simpoteme.Družbeni “klopni meningoencefalitis ” pušča grozne posledice v družbi- mnogi si lažejo in s prstom kažejo na vse okoli sebe,samo,da prikrijejo,kdo nas “razjeda”.
      Dalj ko bomo odlašali s potrebnimi ukrepi hujše bodo posledice za državo in družbo! A bo res potrebnih še naslednjih najmanj 15 in več let ?
      Ja, 9.11. bi moral biti proglašen za Dan zmage nad komunizmom!

  8. Zanimiv članek in komentarji.Žiga Turk razmišlja kot svobodnjak,a še vedno prihaja iz postsocialistične Slovenije.Žal,se tega še vedno ne da znebiti.
    Tito je rekel Stalinu NE,pa ne zato,da bi “Jugoslovane” branil pred stalinizmom in železno zaveso,ampak za to,da bo branil svoj položaj oblastnika in položaj svoje komunistične elite. Njemu je bilo povsem vseeno za “rajo”,saj jo je “tolkel” kjer jo je lahko.Kruto moril,izčrpaval,zapiral,mučil.
    Skratka razvijal je podvrst stalinizma,ki mu pravil “titov”. Obstajalo je več posebnosti : strah do kosti,psihično lomlenje,ubijanje jaza v ljudeh,indoktrinacija,pranje možganov ,nenadna dobrota, ovaduhi vsepovsod, mediokriteti na oblasti,ozka elita,privilegiji samo določenih,oblikovanje posebne elite “fukar” in “lumpenproletariata”. Posebno skrb je elita s Titom na čelu namenila kvazi dobroti in svobodi.
    Zato danes ni in ne more biti nobeno presenečenje ,ko starejši ljudje govorijo o “lepih spominih” na Jugo.Noro !
    Ko prebiram dostopne tekste in razmišljam : razlike med stalinizmom za “železno zaveso” in titoizmom (podvrstjo stalinizma) sploh NI ! Še več, “titoizem” je bil po svoje še hujši,ker je bil zahrbten,prilizujoč,zvit,prevarantski,dejansko lopovski,kvazi empatičen. Ja,bil je posebna vrsta “distopije”,za mnoge ljudi realna groza.
    Posreden dokaz je Slovenija po letu 1989 ! To kar so tisti čas storili slovenski komunisti in njihovi “vazali”,”podrepniki” in “elementi”,ki so se infiltrirali v pomladne stranke in po tem v DEMOS, je ,ob naivni in dobronamerni “pomladi”-ljudi,ki jim je zavedno in podzavestno prekipevalo od zahrbtnega zla “titoizma”, danes možno razumeti kot “vrhunsko potezo” komunistov in njihovih dedičev,ki nas je pripeljala do današnjega stanja v Sloveniji : nimamo prave demokracije,nimamo prave svobode,imamo vulgarno-tajkunski kapitalizem/podvrsto hrematizma,imamo čisti postsocializem ( če si dovolim parafrazirati nobelovca Andrića : pamet čuti,budala govori,a fukara se bogati ! ),v šolstvu vlada nezavedno-podzavestna indoktrinacija z vsemi elementi družbene nevednosti abiturientov / pod in nad,ki končajo družboslovja ( izjem ni dovolj niti za “majhno” kritično maso). In še bi lahko..bodi dovolj!
    Če smo lahko ponosni na “osamosvojitveno dejanje”,moramo z enako mero biti nezadovoljni s tem,kar se nam je zgodilo med in potem do danes. Zato moramo biti zelo izbirčni v pohvalah določenih ljudi !
    Žiga Turk pa ima gotovo prav,ko izenačuje pomen 9.11.1989 s pomenom 9.5.1945 ! Za nas v Sloveniji pa še posebej. Nikoli v Sloveniji ne bi prišli do osamosvojitve,če bi ne bilo 9.11.1989. Pritrjujem Turku ! Bil sem preveč blizu,da bi si upal zanikati Turkovo misel ! Kučan(preveč je zvit in dovolj pragmatičen,a hkrati “trdorokec”),njegov CK ZKS,SDV,komunisti bi se gotovo drugače obnašali,če se ne bi zgodil 9.11.1989.Dokazov je več kot dovolj !
    Dokler bodo v Sloveniji “titoistično-stalinistični” dediči komunistov – levičarji ne bo obsojen komunizem niti bo 9.11. (1989) praznik !

    • Igor,tako kot vedno si pojme razlagaš kot tebi odgovarja.To počneš tudi pri pojmu historizem (pozitivno pojmovanje,obstaja pa tudi pejorativno pojmovanje !).Tebi je dovoljeno,meni ne!
      Moji očitki “titoizmu” so zelo resni,kar ti spregledaš,ne vidiš,ne slišiš. Temelj “titoizma” je laž,zločin,dvoličnost,indoktrinacija,zavajanje,manipulacija,elitizem,iluzionizem,prevara,zvitost.. Demokracija in demokratični voditelji imajo povsem drugačne temelje,vrednote in moralna izhodišča.
      Če se je Tito nazven “svetil”, je bil navznoter sama “gniloba”.

  9. Moji očitki “titoizmu” so zelo resni,kar ti spregledaš,ne vidiš,ne slišiš. Temelj “titoizma” je laž,zločin,dvoličnost,indoktrinacija,zavajanje,manipulacija,elitizem,iluzionizem,prevara,zvitost.. Demokracija in demokratični voditelji imajo povsem drugačne temelje,vrednote in moralna izhodišča.
    Če se je Tito nazven “svetil”, je bil navznoter sama “gniloba”.

    Štor, te etikete, ki si jih nekomu prilepil, veljajo tudi za demokratične voditelje tako v svetu kot pri nas!!! Ne se slepiti in “bučke srati” kot si se v enem komentarju slikovito izrazil!!! To o svetlobi in gnilobi pa me je zelo nasmejalo, njegov pionirček JJ se prav tako uveljavlja s tem!!

Komentiraj

Prosimo, vnesite komentar
Prosimo, vnesite svoje ime