Češka, Rusija in svetovna diplomacija: nepremišljena pot v novo vojno?

Zajem slike Youtube
POSLUŠAJ ČLANEK
Med Rusijo in Zahodom se odnosi spet zaostrujejo. Kot je v zadnjem desetletju že v navadi, smo spet priča množičnim obojestranskim izgonom diplomatov in pozivom k gospodarskim sankcijam (zaradi skupnih interesov pa v manjši meri tudi dejanskim uvedbam le-teh). Novost pa je, da so do določene mere protiruska stališča tokrat zavzele tudi države, ki so bile slednji doslej sorazmerno naklonjene, poleg Češke in Bolgarije tudi Madžarska, Romunija in Slovaška.

Odnosi so se zaostrili po tem, ko je prejšnji teden posebna enota češke policije za boj proti organiziranemu kriminalu javno objavila fotografiji dveh ruskih državljanov, ki ju organi pregona več držav iščejo zaradi domnevne vpletenosti v zastrupitev nekdanjega ruskega obveščevalca Sergeja Skripala skupaj s hčerko Julijo v Veliki Britaniji leta 2014.

Zločinci, obveščevalci in revolucije


Češki preiskovalci so povedali, da sta se ti dve osebi na Češkem zadrževali šest dni, in sicer v biližini razstreljenih skladišč v kraju Vrbetice. V prvi eksploziji je bilo uničenih 58 ton streliva, v drugi pa 98. V teh dogodkih sta umrla dva češka državljana, poroča AFP. Podoben scenarij se je dlje časa odvijal v Bolgariji, kjer je prvo skladišče z orožjem razneslo že leta 2011. Nato so sledile še eksplozije v bližini vojaških objektov v letih 2015 in 2020; skupno so se na bolgarskem ozemlju zgodile tri. Češki organi so izjavili, da imajo jasne dokaze o vpletenosti omenjenih dveh oseb, dejanje pa so pripisali ruski vojaški obveščevalni službi.

Češki predsednik vlade Andrej Babiš je pred kratkim izjavil, da se dogodkom pripisuje prevelik pomen, saj ne gre za državni terorizem. Razstreljeno strelivo pripadalo bolgarskim tihotapcem, ki so dobavljali sredstva strani, ki se je bojevala proti Rusiji; konkretno gre tu za gruzijsko in ukrajinsko stran. Spomnimo se vrtnične revolucije v Gruziji in oranžne v Ukrajini; v obeh primerih so bile preko množičnih protestov odstranjene nekdnje proruske elite in nadomeščenimi z novimi, prozahodnimi, kar je vodilo v vojaška posredovanja Rusije.

Da gre dejansko za operacije bolgarskega podzemlja, je potrdila tudi predstavnica bolgarskega tožilstva za stike z javnostmi Sijka Mileva. Dejala je, da je šest ruskih državljanov, ki so osumljeni razstreljevanja omenjenih skladišč, osumljenih tudi poskusa umora znanega trgovca z orožjem Emiliana Gebreva. Rusi naj bi ga skušali zastrupiti.

Ob teh razkritjih se je Bolgarija postavila na stran Češke, in takoj se je začel pink-ponk vzajemnega izganjanja diplomatov. Rusija je vpletenost v dogodke s sarkazmom zanikala. Mednarodna skupnost se je polarizirala po doslej neznanem vzorcu: celo madžarski predsednih vlade Orban, ki je z Rusi pregovorno v dobrih odnosih, je izrazil solidarnost s Čehi. Enako velja za Romunijo, medtem ko protirusko razpoloženje baltskih držav ne preseneča.

Se obeta nova vojna?


Slednje že same po sebi predstavljajo nekakšno militarizirano cono, saj je v zadnjih letih (po začetku vojne v Ukrajini) zveza NATO tam močno okrepila prisotnost. Predvsem pa je ob vsem tem dogajanju zaskrbljena Ukrajina: pred kratkim so mediji poročali o tem, da je na njenih vzhodnih mejah ruska vojska izvajala manevre s 120.000 vojaki. Ukrajinci se po pomoč zatekajo k zahodnim partnerjem, a očitnih znakov vojaške krepite pro-zahodne strani (vladne s tujo pomočjo) do nivoja konkurenčnosti Rusiji zaenkrat še ni opaziti.

Glede na koncentracijo ruskih sil v kombinaciji s trenutno nezmožnostjo diplomatskega reševanja sporov bi novo vojno lahko zanetila že iskra. Glede tega je bil Putin jasen: napovedal je asimetrično, hitro in ostro posredovanje, če bo Zahod prestopil rdečo črto. "In mi bolo določili, kje ta črta je,! je povedal.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Prihajajoči dogodki

JUN
20
16. Festival Arsena
21:00 - 23:59
JUN
21
JUN
27