Česa takšnega si podpredsednica Evropske komisije v kateri od močnejših članic EU zagotovo ne bi privoščila

Vir fotografij: Twitter Vere Jourove
POSLUŠAJ ČLANEK

Na dvodnevnem obisku Slovenije se mudi podpredsednica Evropske komisije za vrednote in preglednost Věra Jourová. Danes se je sestala tako s predsednikom Ustavnega sodišča Matejem Accettom kot s predstavniki slovenske oblasti in ukrajinskega veleposlanika ter sodelovala na razpravi o medijski neodvisnosti in dezinformacijah.


Kar nekaj dvignjenih obrvi in negodovanja je vzbudilo njeno komentiranje novele Zakona o RTV Slovenija, ki je v postopku pred ustavnim sodiščem, kar nekateri politologi ocenjujejo kot neprimerno.


V oči bode tudi, da se je družila predvsem z vladnimi politiki in levo nazorsko usmerjenimi novinarji, zbranimi v Društvu novinarjev Slovenije, medtem ko razmer v Sloveniji ni preverjala pri opozicijski strani in pri do Golobove vlade bolj kritičnih novinarjih. 

V Sloveniji se te dni mudi Vera Jourova, Čehinja iz skupine evropskih liberalcev (Renew) in ena od podpredsednic Evropske komisije, ki se je lahko spomnimo še iz časa Janševe vlade in njenih konfliktov z nekdanjem premierjem glede financiranja STA. Že včeraj se je srečala s predsednikom Ustavnega sodišča Matejem Accettom, danes pa še s predsednico Državnega zbora Urško Klakočar Zupančič. Obiskala je tudi Društvo novinarjev Slovenije, ne pa tudi druge novinarske stanovske organizacije, Združenja novinarjev in publicistov.


Govora je bilo med drugim o vladavini prava, neodvisnosti medijev in zaščiti novinarjev. Gostja iz Bruslja je komentirala tudi zakon o RTV. Izrazila je pričakovanje, da bo Ustavno sodišče o ustavnosti novele zakona o RTV-ju odločilo kmalu. S predsednikom ustavnega sodišča Matejem Accettom pa o odločitvi ustavnega sodišča sicer nista govorila.


Nekateri pa so na Twitterju opozorili (med drugim tudi profesor politologije s FDV, dr. Miro Haček), da komisarka nima nobene pristojnosti komentirati odločitve Ustavnega sodišča katerekoli države članice. Po mnenju avtorja Twitter profila Svoboda pa gre za "učbeniški primer zlorabe moči".


https://twitter.com/MHacek/status/1631297707795963904

https://twitter.com/SvobodaBlog/status/1630909151516712962

Po mnenju Jourove bo odločitev Ustavnega sodišča pokazala, kako se bo RTV razvijala v prihodnje. "Nobenega dvoma ni, da Slovenija potrebuje kakovostne javne medije z zagotovljenim financiranjem in člani uprave z visokim ugledom,"  je povedala. Predsednica državnega zbora Urška Klakočar Zupančič je zagotovila, da se bo Slovenija aktivno vključila v oblikovanje vsake pravne podlage, ki bo podpirala in varovala samostojnost in neodvisnost novinarjev, njihov položaj ter onemogočanje političnih pritiskov na novinarsko delo.


Že julija lani je Jourova povedala, da je zaradi dogajanja na področju medijev v Sloveniji začela razmišljati o pripravi medijske zakonodaje, ki bi veljala za vse članice, pri čemer je bilo kot primer problematične prakse navedeno financiranje STA, ki pa je bilo takrat sicer že rešeno. Že takrat pa so v Bruslju podprli spremembe Zakona o RTV, ki ga je Ustavno sodišče zadržalo.

Na razpravi o dezinformacijah v času vojne


Kasneje se je evropska komisarka odpravila v hišo EU, kjer je potekala razprava z naslovom Svobodni mediji: branik pred dezinformacijami v času vojne. Na njej sta sodelovala tudi predsednica države Nataša Pirc Musar in ukrajinski veleposlanik Andrij Taran. Govora je bilo o vojni v Ukrajini in grožnjah, ki jih predstavljajo dezinformacijske kampanje.


Razprava je tekla tudi o pismu, ki je bilo nedavno objavljeno v Dnevniku, s prvopodpisanima nekdanjima predsednikoma Milanom Kučanom in Danilom Turkom. Strinjali so se, da si vsi želimo miru, a če bomo silili Ukrajino, da sprejme mir s popuščanjem agresorju, to ne bo obrodilo sadov.


https://twitter.com/VeraJourova/status/1631300881936261121

Skrbno izbrani gostitelji


Nekateri so na Twitterju opozorili, da se je visoka predstavnica Evropske komisije srečala samo s pripadniki leve politične scene, pa tudi zgolj z novinarji levo orientiranega Društva novinarjev Slovenije.

Evropska poslanka iz stranke SDS Romana Tomc je zato Jourovi napisala pismo, v katerem je sicer izrazila veselje, da je obiskala Slovenijo, jo je pa začudilo, da je komisarka za vrednote in preglednost v svojih besedah posredno podprla spremembe glede zakona o RTV, ki jih je predlagala Golobova vlada, kar Tomčeva pripisuje slabi informiranosti komisarke o zakonu.



https://twitter.com/spagetyuse/status/1631233751123361792

https://twitter.com/RomanaTomc/status/1631309091627847680

https://twitter.com/MitjaIrsic/status/1631294439850213377

https://twitter.com/VeraJourova/status/1631300881936261121

https://twitter.com/SvobodaBlog/status/1630909151516712962

 

 

 

 
KOMENTAR: Jakob Vid Zupančič
Prišla je pozdravit svoje, zdaj ko so prevzeli oblast
Vera Jourova, češka političarka iz vrst liberalcev, ni kdorkoli. V mandatu desnosredinske vlade je bila glavna zaveznica slovenske leve opozicije in novinarjev v Evropski komisiji pri projektu rušenja takratne oblasti v Sloveniji. Zdaj, ko je politični obrat uspel in je na oblasti ponovno leva opcija, je Slovenijo seveda z veseljem obiskala. A iz njenih poti in izjav jasno izhaja, da je še vedno močno pod vtisom videnja razmer, kot so ji ga prodali njeni sedanji gostitelji. Da se je družila le z njimi, ji po svoje ni za zameriti, saj je Janševi iz znanih razlogov kaj lepo ne bi sprejeli. Ne bi pa ji škodilo, če bi se o razmerah pri nas pozanimala še pri kom in tako razširila enoumno védenje o tem, kaj se v Sloveniji pravzaprav dogaja. Že sestanek z mednarodno uglednim pravnikom dr. Matejem Avbljem bi ji denimo odprl oči v zvezi z ustavno presojo Zakona o RTV Slovenija, ki ga je tako nespretno komentirala – z jezikom Aste Vrečko, Dominike Švarc Pipan ali druge poljubne vladne političarke, ki so s svojo novelo zakona nedavno doživeli prvi poraz. Nekaj je zagotovo, komentiranja občutljive notranjepolitične teme si evropska političarka v kakšni evropski državi, ki bi jo smatrala za pomembnejšo, zagotovo ne bi privoščila. A žal Slovenija ni kakšna Nemčija, Francija ali vsaj Nizozemska, celostno razumevanje slovenske situacije pa najbrž tudi ni namen visoke gostje. Dokler bo pristop Jourove ali drugih obiskovalcev iz Bruslja tak, jih seveda ne moremo jemati za verodostojne, temveč zgolj kot politične podpornike sedanje oblasti, ki presega le vljudnostni odnos.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike