Če bi želeli do leta 2033 ugasniti TEŠ6, bi morali postaviti 1744 sončnih panelov na dan
Kdo bo financiral solarizacijo Slovenije, ki predvideva postavitev sončnih elektrarn tudi na ograjah in bregovih ob avtocestah? Trenutno ne poznamo načina, kaki bi odpadne module sončnih celic razgradili tako, da bi bili popolnoma neinvazivni za okolje.
V Sloveniji s pomočjo sonca proizvedemo pičla 2 odstotka električne energije.
Kritiki Golobove vlade menijo, da se v ozadju pripravljajo investicije z javnim denarjem, na račun katerih bodo izbrana prijateljska podjetja mastno služila. Kar 71,8 odstotka Slovencev je pripravljenih investirati svoj denar v sončne panele.
Ministrstvo za infrastrukturo je pred dnevi v javno obravnavo poslalo zakon o umeščanju naprav za proizvodnjo električne energije, predvsem za področje fotovoltatike in sončnih elektrarn, katerih razširjenost je v zadnjih letih preprečevala večja birokracija okrog formalnih dovoljenj. Vlada Roberta Goloba pa namerava zakonodajo poenostaviti in na ta način povečati delež obnovljivih virov energije (OVE), k čemur se je Slovenija zavezala skladno z direktivo Evropske unije. Potrebe bo obnovljivih virih energije naj bi se zaradi zaostrovanja razmer v Ukrajini in novim svežnjem sankcijam proti Rusiji samo še povečale. Dejstvo je, da je Slovenija na evropskem repu pri povečanju deleža obnovljivih električnih virov, zaradi česar tudi tvega večmilijonske kazni. Vseeno Golobovi načrti o postavitvi sončnih elektrarn po vsej državi vzbujajo dvome o transparentnosti naložbe, saj naj bi se bržkone takšen projekt financiral z državnim denarjem, za katerega bi lahko na razpisih favoriti postali Golobovi nekdanji poslovni partnerji. Takšna poenostavitev zakonodaje pomeni tudi nepovraten invaziven poseg v okolje, kakršnega so slovenske nevladne organizacije v preteklosti že znale ustavljati celo z referendumi, najbolj znan primer je zagotovo padec Vizjakovega Zakona o vodah. Tukaj je še problem hranjenja in razgradnje odpadnih sončnih celic, saj trenutno še ne poznamo načina, kako bi odpadne module razgradili do stopnje, da bi bili popolnoma neinvazivni za okolje. Članek Luke Svetine je v celoti na voljo digitalnim naročnikom in bralcem tednika Domovina. Naročnik lahko postanete s klikom spodaj ... Če se za naročnino še niste odločili, preberite odprti članek Uresničitev Golobovih sanj ni mogoča brez Kitajcev ali intervju z elektro strokovnjakom, mag. Leonom Valenčičem: Premier Golob obljublja nemogoče, brez jedrskih in termo elektrarn nas čaka kamena dobaZa ogled se:
Naroči se
Prijavi se
Želite prebrati ta članek?
Vsebina je dostopna našim zvestim naročnikom.
Oglejte si naše naročniške pakete.
Imate težave z dostopom do zaklenjenih vsebin?
Kadarkoli nam lahko pišete na [email protected]. Na telefonski
številki 068 / 191 191 pa smo dosegljivi vsak delovnik od 9h do 15h.
Zadnje objave

Je Klemen Slakonja z imitacijo storil napako?

Prof. dr. Metka Zorc: »Melania izžareva neverjetno energijo, milino in dobroto«

Čudoviti slap Rinka

Deset zapovedi 21. stoletja (9. zapoved)

V poslovni coni Tezno v Mariboru večji požar

[Film] Gledali smo: Iskanje vere ali prebujenstvo?

Limonin kolač
Ekskluzivno za naročnike

Čudoviti slap Rinka

Deset zapovedi 21. stoletja (9. zapoved)

[Film] Gledali smo: Iskanje vere ali prebujenstvo?
Prihajajoči dogodki
Valentinov romantični operni koncert za zamudnike
POTOHODCI: Goriški camino - peš od Ogleja do Svete Gore
Mednarodni festival Čili in čokolada
Video objave
Izbor urednika

Prof. dr. Metka Zorc: »Melania izžareva neverjetno energijo, milino in dobroto«

Deset zapovedi 21. stoletja (9. zapoved)

Tri leta svobode, ki to nikoli ni bila

1 komentar
marko272
Citat iz prispevka: "...razgradili do stopnje, da bi bili popolnoma popolnoma brez negativnega vpliva na okolje". Kaj pa če to primerjate z radioaktivnimi odpadki in razgradnjo jedrske elektrarne po koncu delovanja? Je že kdo slišal za razgradnjo pepela iz termoelektrarn?
Cena: "solarni paneli stali 1,38 milijarde evrov, vetrnice pa najmanj 330 milijonov evrov.". Izgradnja jedrske elektrarne z 1GW moči bi stala blizu 10 milijard (pri nas pa še precej več). Potem pa so tu še obratovalni stroški. Pri termmoelektrarni pa moramo upoštevati vsaj še premog.
S sončnimi celicami lahko pokrijemo zelo velik del potreb po elektriki, vsekako veliko večji kot trenutno in to cenovno ugodno. Zato ni vprašanje da ali ne, ampak kako projekt izpeljati, da ne bo vreča brez dna za privilegirane.
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.