Časovnica življenja in dela Borisa Pahorja

Uredništvo

4. 6. 2022 ob 5:58
1 komentar

#boris pahor

Naročnina

1913: Pahor se 26. avgusta rodi v slovensko družino v Trstu, tedanji Avstro-Ogrski

1920: vstopi v osnovno šolo v Rojanu, istega leta je kot otrok priča fašističnemu požigu Narodnega doma v Trstu

1923: Gentilejeva reforma odpravi slovenske šole, pouk mora nadaljevati v italijanščini

1930: vpiše se ne klasično gimnazijo in semenišče v Kopru, kjer maturira pet let pozneje

1935: vpiše se na študij teologije v Gorici, a ga tri leta pozneje opusti

1940: vpokličejo ga k vojakom in pošljejo v Libijo, jeseni magistrira še na Liceju G. Carducci v Bengaziju

1941: premeščen je v taborišče za ujete jugoslovanske častnike ob Gardskem jezeru, vpiše se na študij književnosti v Padovi

1943: po italijanski kapitulaciji se vrne v Trst in se pridruži osvobodilni fronti

1944: aretirajo ga domobranci, prepeljan je v taborišče v Dachau

1945: aprila ga iz taborišča v Belsen-Bergnu rešijo zahodni zavezniki

1946: zaradi okužbe z jetiko se zdravi v Franciji in se decembra vrne v Trst

1947: Na Univerzi v Padovi doktorira s temo Ekspresionizem in neorealizem v liriki Edvarda Kocbeka in pesnika istega leta prvi sreča

1951: se postavi v bran Kocbekove zbirke Stran in pogum, ki doživlja kritiški pogrom, sledi razkol tržaškega levičarskega kroga in konec Pahorjevega sodelovanja s Primorskim dnevnikov

1952: poroči se s Frančiško Radoslavo Premrl, sestro primorskega narodnega heroja Janka Premrla - Vojka

1953: prične s poučevanjem italijanske književnosti na slovenski srednji šoli v Trstu, kjer službuje vse do leta 1975

1966: skupaj z liberalnimi demokrati ustanovi revijo Zaliv, ki nasprotuje jugoslovanskemu enopartijskemu sistemu

1967: izide eno njegovih najpomembnejših del, roman Nekropola, ki je prevedena tudi v italijanščino in prodana v več kot 30 tisoč izvodih, v tem času izide tudi esej Odisej ob Jamboru in dnevnik spominov Skarabej v srcu

1975: skupaj z Alojzom Rebulo izda brošuro Edvard Kocbeck: pričevalec našega časa - v intervjuju Kocbek obsodi zunajsodni poboj 11 tisoč na Koroško prebeglih slovenskih domobrancev

1979: vse do tega leta je zaradi intervjuja s Kocbekom Pahorju prepovedan vstop v Jugoslavijo, prepovedana je tudi revija Zaliv

1981: Pahor spet prestopi jugoslovansko mejo, ko se udeleži Kocbekovega pogreba

1989: pri Slovenski matici izda spomine na Kocbeka v knjigi Ta ocean strašnó odprt, s čimer pripomore k pesnikovi rehabilitaciji

1992: v Ljubljani mu podelijo Prešernovo nagrado

1993: izvoljen je za dopisnega člana SAZU

2000: vrstijo se nagrade in časti: srebrni častni znak svobode Republike Slovenije za življenjski opus, nato častni doktorat Univerze na Primorskem in Univerze v Ljubljani

2007: prejme red legije časti, najvišje francosko državno priznanje

2009: kandidira na listi Južnotirolske ljudske stranke za Evropski parlament, istega leta zavrne častno meščanstvo Trsta, saj v obrazložitvi nagrade ni omembe njegovega nasprotovanja italijanskemu fašizmu

2010: predlagan je za častnega meščana Ljubljane, a naziv zavrne, ker se je Ljubljana po 1. svetovni vojni do Slovenske primorske obnašala mačehovsko

2013: vendarle sprejme naziv častnega občana Trsta

2017: na pobudo Mladinske knjige mu v parku Tivoli postavijo kip v naravni velikosti

2020: ob 100. obletnici požiga Narodnega doma je julija dom vrnjen Slovencem, predsednika Italije in Slovenije, Sergio Mattarella in Borut Pahor, pa Pahorju hkrati izročita najvišji državni odlikovanji obeh držav

Za ogled se:

Želite prebrati ta članek?

Enkratni nakup članka:

1,49 €

Kupi

Prijavi se

Ste že naročnik?

Prijavi se

Naroči se

Naročnina že od:

16,25 €

na mesec

Naroči

Vsebina je dostopna našim zvestim naročnikom. Oglejte si naše naročniške pakete.

Imate težave z dostopom do zaklenjenih vsebin? Kadarkoli nam lahko pišete na [email protected]. Na telefonski številki 068 / 191 191 pa smo dosegljivi vsak delovnik od 9h do 15h.