Bruselj zavrača prošnjo Madžarske, da bi posredoval v sporu z Ukrajino glede dobav ruske nafte

Nedavna odločitev Kijeva, da uvede delno prepoved prometa ruske surove nafte čez svoje ozemlje po naftovodu lahko že v kratkem povzroči zmanjšanje dobave na Madžarskem in Slovaškem, in s tem novo energetsko krizo. Državi sta zato prosili Bruselj za posredovanje v sporu z Ukrajino, a je Evropska komisija sporočila, da potrebuje več časa za pregled trenutnih razmer v Ukrajini in da za zdaj ne bo ukrepala.

Madžarska je od leta 2022 z Viktorjem Orbanom, od začetka ruske agresije na Ukrajino, nasprotovala sankcijam Rusiji in prepovedovala prevoz vojaške pomoči Ukrajini prek svojega ozemlja. Prav tako je v Bruslju pogosto blokirala finančno pomoč Kijevu v zameno za uresničitev lastnih interesov.

Kot kaže Kijev zdaj vrača usluge Madžarski in deloma tudi Slovaški, ki je z novo vlado napovedala konec vojaške pomoči Ukrajini. Ukrajina se je odločila za delno prepoved prometa ruske surove nafte čez svoje ozemlje po naftovodu do madžarske in Slovaške. lahko že v kratkem povzroči zmanjšanje dobave na Madžarskem in Slovaškem

Evropska komisija je sporočila, da potrebuje več časa za pregled trenutnih razmer v Ukrajini, poroča Financial Times. Pred kratkim je Kijev uvedel sankcije, ki blokirajo tranzit surove nafte po cevovodih, ki jih uporablja zasebna naftna družba Lukoil za dobavo nafte v srednjo Evropo.

Madžarska se za na ruski uvoz surove nafte zanaša v kar 70 odstotkih, od tega polovico prejme od naftne družbe Lukoil, ki je trenutno pod sankcijami Ukrajine. Poteza predsednika Volodimirja Zelenskega je poleg Madžarske prizadela tudi sosednjo Slovaško, ki ima prav tako zmanjšano dobavo.

Ruski Lukoil predstavlja 45% slovaškega uvoza ruske nafte. Prav zato sta se Madžarska in Slovaška obrnili na Evropsko komisijo, ki skrbi za trgovinsko politiko EU, da bi posredovala v sporu in začela posvetovanja o trgovinskem sporazumu v Ukrajini. Če posvetovanja ne bi bila uspešna, sta predlagali naj uvede arbitražni postopek proti Ukrajini.

Vendar je evropski komisar za trgovino Valdis Dombrovskis za Financial Times dejal, da bo Bruselj potreboval več časa za zbiranje dokazov in oceno pravnega položaja. Na srečanju trgovinskih predstavnikov držav članic je njegovo stališče, da za zdaj ne bi smeli ukrepati, podprlo 11 držav, nobena pa se ni postavila na stran Budimpešte in Bratislave, poroča Financial Times.

Zunanji minister Madžarske Péter Szijjártó trdi, da pridružitveni sporazum med EU in Ukrajino Ukrajini prepoveduje blokiranje tranzita energije. Vendar je na srečanju eden od trgovinskih prestavnikov izjavil, da trgovinski sporazum z Ukrajino vključuje varnostno določbo, ki bi lahko omogočila motnje v dobavi.

Kljub temu Ukrajina vztraja, da tranzit energije ni blokiran, saj lahko ruska podjetja razen naftnega podjetja Lukoil uporabljajo cevovodno omrežje. Kot pravijo, po naftovodu teče enaka količina nafte kot prej, zahvaljujoč drugim ruskim podjetjem. Po uvedbi sankcij je namreč Madžarska sprejela številne začasne ukrepe za okrepitev oskrbe z energijo, med drugim so zaposili tudi druge ruske izvoznike nafte, naj priskočijo na pomoč. Vendar ti ukrepi po besedah zunanjega ministra Madžarske Pétra Szijjárta ne bodo učinkoviti na dolgi rok, zaradi česar bi ukrep Ukrajine lahko ogrozil dolgoročno energetsko varnost Madžarske.

Napoveduje, da bi se Madžarska z energetsko krizo lahko soočila že septembra. Ogrožena pa ni le Madžarska, ampak tudi Slovaška. Slovaški predsednik Peter Pellegrini je zato že dejal, da se bo moral odzvati, če Ukrajina ne spremeni svojega stališča do blokade naftnega podjetja Lukoil. Spomnil je, da Slovaška pomaga Ukrajini pri reverznih tokovih plina in prodaji električne energije.

Madžarski zunanji minister je napovedal proti ukrepe in sicer, da bodo morali vsi v EU pozabiti na plačilo 6,5 milijarde evrov odškodnine za orožje iz Evropske mirovne pomoči, dokler naftnemu podjetju Lukoil ne bo dovoljeno dostavljati nafte po naftovodu »prijateljstva«. Gre za sredstva, ki niso namenjena Ukrajini, ampak drugim državam članicam, da bi z njimi nadomestile orožje, ki so ga do sedaj že poslale v Ukrajino.