Brigita z ulice maršala Twita

Osnovna foto: pobeljeno novo ime ulice v Radencih (Facebook Romana Leljaka), vir fotomontaže maršala Twita - Twitter)
Ob vseh paradoksih minulega leta, in ni jih bilo malo, se mi eden sicer manj pomembnih, a nedvomno bolj zabavnih, zdi podelitev nadimka naših levičarjev predsedniku vlade Janezu Janši: poimenovali so ga Maršal Twito in svojo domislico tudi uspešno prodali novinarskim kolegom v tujini. 

Zvočnemu posnetku Čakševega komentarja lahko prisluhnete na dnu prispevka


Priznati je treba, da je vzdevek maršal Twito za našega na Twitterju res aktivnega premierja domiseln in duhovit že sam po sebi. A žlahtnost mu daje vsebinski paradoks, ki ga tuji novinarji, kot še mnogo drugih stvari glede Slovenije, ne razumejo, povprečnemu Slovencu pa je lahko kristalno jasen. Namreč: primerjava Janeza Janše z maršalom Titom se je rodila v krogih častilcev lika in dela jugoslovanskega diktatorja Broza.

Vir foto: Twitter, Facebook


Seveda, z domislico so hoteli ujeziti in užaliti zagrete privržence ta trenutek aktualnega »dikatatorja«, kot na levici vidijo Janšo. A hkrati so, zavedajoč se ali ne, izdali vero v svojega idola, tistega, katerega podobo si nataknejo ob posebnih priložnostih in se mu priklanjajo na tradicionalnih letnih ceremonijalih. Kajti jasno je, da Janše s primerjanjem s Titom niso želeli povzdigniti, temveč degradirati. A to ni mogoče brez degradacije Josipa Broza.  

Pobeljena Ulica osamosvojitve Slovenije


Na ta paradoks sem se ponovno spomnil ob novici o mazaški akciji na nekdanji Titovi ulici v Radencih, zdaj preimenovani v Ulico osamosvojitve Slovenije. Nekdo je po zamenjavi maršala Tita z zgodovinskim osamosvojitvenim projektom maršala Twita pobelil novo ime ulice. 

Namreč. Potem ko je ustavno sodišče v začetku decembra soglasno zavrglo ustavno pritožbo stanujočega na odpravljeni Titovi ulici, ki je trdil, da je preimenovanje protiustavno, so na Občini Radenci uveljavili odlok ter ime ulice zamenjali. Župan Leljak pravi, da po odločitvi ustavnega sodišča referenduma, načrtovanega po umiritvi epidemije, ne bo, a nasprotniki ga vseeno zahtevajo. 

Skratka, v Radencih se okoli maršala še vedno močno kreše. Manjka samo, da bi razgretež na pobeljeno tablo z rdečo zapisal še »Ulica maršala Twita,« in diverzija bi bila popolna.

Čas in zgodovina bosta povedala svoje


Vse te zgodbice okrog maršalov Tita in Twita so bolj ali manj zabavna ideološka nadigravanja, ki sicer imajo svoj simbolni pomen, v kontekstu časa pa ne pomenijo ravno veliko. Svojo sodbo namreč bo, kot vedno, podala zgodovina. In brez skrbi, da bo slednja, ob primerni časovni distanci, zarisala jasno ločnico med maršaloma Titom in Twitom. Prvega bo popredalčkala med diktatorje stalinističnega tipa, ki so sicer 2. svetovno vojno končali na pravi strani, a bodo v zgodovini ostali zapisani kot veliki krvoloki in množični zločinci nad lastnim narodom. Drugega pa se bo slovenska zgodovina spominjala kot enega ključnih akterjev uresničitve večstoletnih sanj slovenskega naroda po samostojni in neodvisni državi. V stavku ali dveh pa morda še kot dominantnega politika ne več toliko uspešne pomladne, oz. desnosreidnske opcije v desetletjih po osamosvojitvi. 

Leljak z uličnim izbrisom maršala Tita morda prehiteva čas in s tem provocira njegove še živeče častilce. Pa vendarle v svetu, kjer štejejo svoboda, človekove pravice in dostojanstvo, počne nekaj, kar je v redu in prav ter bo, brez najmanjšega dvoma, vzdržalo sodbo zgodovine in v naslednjih desetletjih dobilo mnoge posnemovalce. Kolikor še ni, odvrgla masko bo svetnice in pokazala pravo lice komunizma. Tega ne morejo preprečiti še tako temeljita pleskarska dela.




Odvrgla masko je svetnice, pokazala pravo lice ...
Ne le lice in obraz, tudi to, kar ni za vas ...

https://www.youtube.com/watch?v=tsLU4TQmZ28

 

Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Prihajajoči dogodki

FEB
24
FEB
25
Intervju: Franc Cukjati
21:00 - 21:45
FEB
27