Brexit: populisti praznujejo, ostali ga označujejo za moro. Cameron odstopil.

Uredništvo
POSLUŠAJ ČLANEK
 






Od danes naprej je jasno, da ima Evropska Unija samo še 27 članic. Velika Britanija se je namreč na včerajšnjem referendumu odločila, da izstopi iz skupne evropske integracije. Nekaj več kot 52% Britancev je želelo takoimenovani Brexit.

Na britansko odločitev že dežujejo mnogi odzivi. Enega izmed prvih je podal voditelj populistične desne stranke UKIP Nigel Faraga, ki je odločitev Britancev imenoval kar "dan neodvisnosti". Ostali rezultate referenduma analizirajo kot katastrofo.

Za ostanek v EU je glasovalo 48% ljudi, predvsem Škoti, Severni Irci in prebivalci Londona, medtem ko so za izstop glasovali predvsem Angleži in Valežani. Londončani so naprimer kar s 60% podprli ostanek v EU.

Pomembnost samega referenduma se je pokzala že v tem, da je volilo kar 71,8% volilnih upravičencev, kar je več kot 30 milijonov Britancev. To je najvišja udeležba na volilna udeležba od leta 1992.

Odločitev ljudstva je britanski funt pognala na najnižjo stopnjo napram dolarju, vse od leta 1985. Glavna angleška banka bo tako morala umetno  poseči in ustaviti padanje funta, ki je v trenutku izgubil 3% vrednosti proti dolarju in 6,5% napram evru.

Velika Britanija bo tako postala prva država, ki bo zapustila Unijo, postopek pa naj bi trajal najmanj dve leti.Tudi zagovorniki izstopa so namreč pred referendumom dejali, da naj ne bi izstopili pred letom 2020.

Pozivi k odstopu Camerona, Severni Irci in Škoti nezadovoljni


Najhitrejši je z odzivom na britanski referendum bil predsednik evroskeptične stranke UKIP Farage. "To je zmaga za navadne in normalne ljudi," je zaneseno povedal Farage. Britanskega premiera Camerona, ki se je zavzemal za ostanek v EU, pa je pozval k takojšnjemu odstopu.

Tudi v vrstah laburistov je vedno bolj slišati glasove za to, da naj premier Cameron dobro premisli o odstopu. Drugi vidni zagovornik izstopa, nekdanji konservativni župan Londona Boris Johnson, pa je Camerona pozval, naj ostane na položaju.

S Škotske in Severne Irske prihajajo jezni odzivi. Tako je škotska premierka Nicola Sturgeon že povedala, da "Škoti svojo prihodnost vidijo v Evropski Uniji". Izid referenduma bi morda lahko spet povečal težnje po odcepitvi Škotske iz Združenega Kraljestva.

Nič drugače ni na delu irskega otočja, ki ga obvladuje Velik Britanija. Severnoirska katoliška nacionalistična stranka Sinn Fein zahteva referendum o združitvi Severne Irske z republiko Irsko. Vodja Declan Kearney pravi, da Severna Irska noče čutiti posledic angleške odločitve.

DOPOLNITEV 24.06.2016, 10:12: Cameron napovedal odstop

Britanski premier Cameron je po odločitvi za brexit napovedal svoj odstop ter sporočil, da je o naslednjih korakih obvestil kraljico Elizabeto II. in da se bo vlada sestala v ponedeljek.

"Ponosem sem, da sem bil šest let premier te države. Med kampanjo sem se boril, tako kot znam - jasno sem povedal svoje mnenje. Kot premier bom naredil vse, da umirim ladjo. Mislim pa, da nisem kapitan, ki bi našo ladjo vodil do novega cilja. Mislim, da moramo do konca oktobra imeti novega premierja," je povedal Cameron.


vir: masterinvestor.co.uk
vir: masterinvestor.co.uk

Evropa Brexit sprejela kot katastrofo


Prvi odzivi prihajajo tudi iz Evrope. Nemški zunanji minister Frank-Walter Steinmeier je brexit označil kot zelo žalosten dnan za Evropo in Veliko Britanijo. Nekdanji finski premier Alexander Stubb pa je odločitev Britancev za brexit označil celo za moro.

Povsem drugače je s populističnimi in evroskeptičnimi strankami. Tako na Nizozemskem in v Franciji te stranke izide referenduma pozdravljajo. V njegovem rezultatu seveda vidijo priložnost za uresničitev svoje politik, v vse bolj protievropskem razpoloženju ljudi pa seveda tudi priložnost za nabiranje političnih točk.

Spodaj smo zbrali še nekaj slovenskih odzivov iz tviterja.



 





 



 





 





 





Vam je bil članek všeč? Bi pogrešali spletni portal domovina.je, če ga konec leta ne bi bilo več? Donirajte za Domovino in nam omogočite neodvisno delovanje do junija 2017.

Akcijo smo podaljšali in zmanjšali cilj za 4.000 EUR, ki jih bomo za nemoteno delovanje morali zagotoviti iz drugih virov. Pomagajte nam do konca junija doseči cilj 21.000 EUR.
Domovina-majcka-predlog-igor-1

DOPOLNITEV 24.06.2016, 10:12: Cameron napovedal odstop

Britanski premier Cameron je po odločitvi za brexit napovedal svoj odstop ter sporočil, da je o naslednjih korakih obvestil kraljico Elizabeto II. in da se bo vlada sestala v ponedeljek.

"Ponosem sem, da sem bil šest let premier te države. Med kampanjo sem se boril, tako kot znam - jasno sem povedal svoje mnenje. Kot premier bom naredil vse, da umirim ladjo. Mislim pa, da nisem kapitan, ki bi našo ladjo vodil do novega cilja. Mislim, da moramo do konca oktobra imeti novega premierja," je povedal Cameron.


[caption id="attachment_49713" align="alignnone" width="570"]vir: masterinvestor.co.uk vir: masterinvestor.co.uk[/caption]

Evropa Brexit sprejela kot katastrofo


Prvi odzivi prihajajo tudi iz Evrope. Nemški zunanji minister Frank-Walter Steinmeier je brexit označil kot zelo žalosten dnan za Evropo in Veliko Britanijo. Nekdanji finski premier Alexander Stubb pa je odločitev Britancev za brexit označil celo za moro.

Povsem drugače je s populističnimi in evroskeptičnimi strankami. Tako na Nizozemskem in v Franciji te stranke izide referenduma pozdravljajo. V njegovem rezultatu seveda vidijo priložnost za uresničitev svoje politik, v vse bolj protievropskem razpoloženju ljudi pa seveda tudi priložnost za nabiranje političnih točk.

Spodaj smo zbrali še nekaj slovenskih odzivov iz tviterja.



 





 



 





 





 





Vam je bil članek všeč? Bi pogrešali spletni portal domovina.je, če ga konec leta ne bi bilo več? Donirajte za Domovino in nam omogočite neodvisno delovanje do junija 2017.

Akcijo smo podaljšali in zmanjšali cilj za 4.000 EUR, ki jih bomo za nemoteno delovanje morali zagotoviti iz drugih virov. Pomagajte nam do konca junija doseči cilj 21.000 EUR.
Domovina-majcka-predlog-igor-1

Podprite Domovino tukaj!

Ob donaciji vsaj 5 € mesečno (60+ € letno) vam podarimo majico Domovine.
                                                     (Akcija je podaljšana do 30. junija.)


KOMENTAR: Uredništvo
Brexit je dejstvo. Britanci bodo že: toda kaj bo s Slovenijo?
V času, ko bi Evropa v neugodnih zunanjih okoliščinah zagotovo potrebovala več povezanosti na zunanjem in obrambnem področju, pa tudi politično avtoriteto nad bruseljsko birokracijo, ki bi jo lahko zagotovil neposredno, od vseh izvoljeni predsednik, se je zgodil brexit. Po tem dnevu bodo vsi, ki (sicer pogosto upravičeno) doživljajo odpor pri pozivanju »Več Evrope!« zagotovo okrepili svojo moč. Evropska unija seveda ni idealna in Bruselj bo moral do nacionalnih držav korenito reformirati svoj odnos, morda bo prav to eden pozitivni sadov brexita tudi za Evropo. A po drugi strani v času, ko se Evropa čedalje bolj oddaljuje od vrednot, na katerih je bila zgrajenja, predvsem pa s kršenjem nekaterih temeljnih človkovih pravic načenja tudi moralni temelj svojega obstoja, strah, da brexit lahko resno zamaje evropsko integracijo, povsem upravičen. Veliko je bilo v zadnjih dneh bilo prelitega črnila, kaj bi – zdaj bo brexit pomenil za Veliko Britanijo. Gotovo ni enoznačnega odgovora, tako argumenti »in« kot »out« imajo svojo težo. Angleži in z njimi drugi narodi britanske krone se bodo že znašli. Nas pa bi moralo predsvem skrbeti, kaj se bo v spremenjeni Evropi zgodilo s Slovenijo, še posebej če bo brexit res udaril po drugih dezintegracijskih dominah. Razpoke v Evropski uniji so namreč čedalje večje, pa ne samo ekonomske med severom in jugom, ampak tudi vrednotne, denimo med nacionalno prebujenimi državami višegrajske skupine in »zahodnimi liberalnimi demokracijami«. Logično je, da del slovenskega konservativnega volilnega telesa v antibruseljskem refleksu s simpatijo gleda na brexit. A po drugi strani ne moremo razumeti iracionalnega slavljenja, ki so ga nekateri obeležili celo tako, da so že vnaprej imeli v kleteh pripravljene šampanjce. Kot da bi se ne zavedali, v kakšni državi živimo. V državi, ki ji domala vse od prezgodnjega razpada Demosa z majhno prekinitvijo vlada žal večinoma anacionalna ali celo anitnacionalna levica oziroma oblast, ki je na desetletjih totalitarne podlage tudi v demokraciji z obvladovanjem različnih družbenih podsistemov dodatna razgrajevala slovenski narodni značaj. Kako se bo Slovenija z ugrabljeno državo, veči del pokorjenim gospodarstvom in brez močnih narodnih voditeljev znašla v tej spremenjeni Evropi, je vprašanje na mestu. Dan brexita pa tudi – ali pa predvsem za konservativnega volilca prej dan za trezno in preudarno skrb kot za brezskrbno proslavljanje.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike
Natisni Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Povezani članki

"Vam ne morem prodati karte, so migranti okupirali bus," se je danes slišalo na ljubljanski avtobusni postaji (VIDEO)
  • 21. 07. 2023
Bodo evropske vlade preko EU kmalu lažje prišle do orožarskih poslov in podprle evropsko industrijo?
  • 25. 11. 2023
Migracijski dogovor med Evropsko unijo in Tunizijo. Evropa upa na omejitev migracij.
  • 17. 07. 2023