Branko Soban, Sobotna priloga: Sto let brez svobode

Uredništvo

Foto: Pinterest
Branko Soban v Sobotni prilogi Dela piše o sovjetskem totalitarizmu in njegovih posledicah. 30. decembra je bila namreč stoletnica kongresa, na katerem so sprejeli deklaracijo in dogovor o ustanovitvi Zveze sovjetskih socialističnih republik, znane po kratici CCCP.

Kot pravi Soban, so bile državljanske pravice in svoboščine, zapisane v ustavah iz let 1924, 1936 in 1977, čista fikcija – črka na papirju, ki ni pomenila ničesar. Ob tem navaja besede legendarnega sovjetskega disidenta, Sergeja Kovaljova: "Stalinova ustava je bila gotovo ena najlepših in najbolj naprednih. V njej je bilo zapisano vse, kar premorejo tudi druge ustave sveta. Toda ko smo se v zaporu sklicevali nanjo, so nam ječarji žugali, da ta ustava ni pisana za nas, zato naj je nikar ne omenjamo po nepotrebnem. Ta ustava je napisana zato, da bo ves svetovni proletariat videl, kako pravična in poštena je sovjetska država, so nam govorili."

Državo, rojeno po revoluciji, je zaznamoval rdeči teror, gulagi, prisilna kolektivizacija; v sovjetskem režimu pa je, skupaj z žrtvami med drugo svetovno vojno, za vselej izginilo okrog 60 milijonov ljudi, piše Soban. Kljub vsemu je nostalgija po minulih časih vse večja, celo med mladimi.

Po besedah Sobana je ruski predsednik Vladimir Putin od obeh režimov, carskega in sovjetskega, pobral najslabše. "Najstrašnejša žrtev tovrstnih zablod so zdaj seveda nedolžni Ukrajinci. Zato ga je treba ustaviti, sicer bo žrtev še več. Po Hitlerju in Stalinu v Evropi namreč ni bilo politika, ki bi pobil toliko ljudi, kot jih je v dosedanjih vojnah pokončal Vladimir Putin."

Več preberite na spletni strani Dela.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Povezani članki