Bog je večji od naših strahov, težav in nerazumevanja. Potrebuje samo priložnost in zaupanje

POSLUŠAJ ČLANEK
Dragi bratje in sestre!
Novo koledarsko leto nas z evangelijem božične pastirske zorne maše znova zapelje na Betlehemske poljane, kjer so se pastirji poklonili Novorojenemu. Evangelist Luka poroča, da so le-ti navdušeno delili izkušnjo angelov, angelskih glasov, petja in njihovega sporočila z vsemi, ki so bili navzoči. To pa verjetno ne vključuje samo svete družine, ampak tudi Jožefove sorodnike in ostale zaskrbljene Betlehemčane, ki so se želeli prepričati, da je z nosečnico vse v redu. »In vsi, ki so jih poslušali, so se čudili temu, kar so jim povedali pastirji,« (Lk 2,18) le Marija je bila v moči odsotnosti izvirnega greha in materinskosti, kljub izčrpanosti zaradi rojstva, sposobna globljega uvida in spoznanja. Ta Marijina drža predstavlja izziv za vse nas.
Evangelist Luka vpelje izraz »symballo«, kar pomeni povezati, vreči skupaj, in uporabi besedo v stavku: »Marija pa je vse te besede ohranila in jih premišljevala v svojem srcu.« (Lk 2,19) Vstopamo, namreč, v posebne globine Marijine duše, kjer se srečuje s svojim Bogom, in kjer na poseben način odmeva razodetje angelov. Ne zgolj v začudenju in dopustitvi, da Bog deluje kot Bog, ampak v duhovni razpoložljivosti – kot učljiva učenka v Božji šoli. To je tudi pravo uvajanje v današnji praznik Marije, svete Božje Matere. Evangelij je poklon Marijini vlogi v odrešenjski zgodovini, kjer je Marija vedno korak pred drugimi učenci v razumevanju Božjih skrivnosti. Očitno je polje njenega srečevanja z Bogom tlakovano z željo po srečanju z Njim, po poslušanju in po globokem zaupanju. Vse to označuje omenjeni Lukov izraz in prikazuje tri razsežnosti Marijine vere.
Najprej »srečanje« z Bogom. Zaslužni papež Benedikt XVI. zapiše: »Vera je namreč srečanje z Bogom, ki govori in deluje v zgodovini in spreminja naše vsakdanje življenje, s tem da v nas spreminja miselnost, vrednotenje, izbire in konkretna dejanja.« Vera je srečanje. Marijina vera dela na eni strani Marijo krhko, omejeno, človeško, kot je ranljiv vsak, ki v odnos vstopa iskreno, celovito in predano. Izroča vse, kar je in tudi vse, kar ni. Obenem pa jo vera tako usmeri in oklene okoli Boga, da v tej predanosti zasije lepota Marijine duše in igriva milina Boga, ki dela v njej. Srečanje Boga in Marije predstavlja srečanje Boga in učenke, ki vsako priložnost pograbi za motrenje in češčenje Gospoda, čigar kraljestvo prihaja in deluje z nezmanjšano hitrostjo. Papež Benedikt dostavlja: »Vera je dar Boga človeku in je istočasno tudi svobodna in popolna izročitev človeka Bogu.« Ta izročitev je popolnejša, kolikor trdnejša je vera.
Nato »poslušanje«. Danes je kultura tišine in poslušanja izziv. Kako se tako umiriti, da bi znali poslušati in s tem slišati drugega? Papež Benedikt v poslanici posebej naglasi to misel: »Vzgoja za komunikacijo ne pomeni samo, da se učimo govoriti, temveč tudi da se učimo poslušati in premišljevati, kar je še posebej pomembno za nosilce evangelizacije. Tišina in beseda sta bistveni sestavini v komunikativnem delovanju Cerkve za novo oznanjevanje Kristusa v današnjem svetu.« Vera ni samo območje srečanja ter krepitve odnosa in vzpostavitve zavez z obeh strani. Je tudi omogočanje posebnega dialoga med Bogom in Marijo, kjer sta oba sogovornika in kjer je Bog izredno zgovoren. Seveda ni govora o praznih marnjah, temveč o nenehni skrbi Očeta za otroka, ki ga določa tudi iskrena in pogosta molitev. Marija je vedno pripravljena pomagati razbrati in razumeti nenehno Božje prešinjanje človeka.
In na koncu »globoko zaupanje«. Marija se ne zaustavi ob prvem površnem vtisu glede tega, kar se dogaja v njenem življenju, ampak zna gledati poglobljeno, dogodke predela, jih razločuje ter doseže tisto razumevanje, ki ga lahko zagotovi samo vera. »To je velika ponižnost Marijine poslušne vere, ki vase sprejme to, kar ne razume pri Božjem delovanju, in tako pusti, da ji Bog odpre misli in srce,« pravi pokojni papež Benedikt. Tako je tudi v našem življenju. Bog je večji od naših strahov, težav in nerazumevanja. Želi vstopiti in izostriti sliko. Potrebuje samo priložnost in zaupanje.
Zaupljivo začenjamo novo leto z Marijo. Ona je zvezda naše vere in pomočnica svojim otrokom. Izročimo ji letošnjo pot vere in hvaležnost za pokojnega papeža Benedikta. Krepila ga je svojim materinskim varstvom in navdihom, naj izroča tudi naš boj za zvesto in predano srce. Amen.
Novo koledarsko leto nas z evangelijem božične pastirske zorne maše znova zapelje na Betlehemske poljane, kjer so se pastirji poklonili Novorojenemu. Evangelist Luka poroča, da so le-ti navdušeno delili izkušnjo angelov, angelskih glasov, petja in njihovega sporočila z vsemi, ki so bili navzoči. To pa verjetno ne vključuje samo svete družine, ampak tudi Jožefove sorodnike in ostale zaskrbljene Betlehemčane, ki so se želeli prepričati, da je z nosečnico vse v redu. »In vsi, ki so jih poslušali, so se čudili temu, kar so jim povedali pastirji,« (Lk 2,18) le Marija je bila v moči odsotnosti izvirnega greha in materinskosti, kljub izčrpanosti zaradi rojstva, sposobna globljega uvida in spoznanja. Ta Marijina drža predstavlja izziv za vse nas.
Evangelist Luka vpelje izraz »symballo«, kar pomeni povezati, vreči skupaj, in uporabi besedo v stavku: »Marija pa je vse te besede ohranila in jih premišljevala v svojem srcu.« (Lk 2,19) Vstopamo, namreč, v posebne globine Marijine duše, kjer se srečuje s svojim Bogom, in kjer na poseben način odmeva razodetje angelov. Ne zgolj v začudenju in dopustitvi, da Bog deluje kot Bog, ampak v duhovni razpoložljivosti – kot učljiva učenka v Božji šoli. To je tudi pravo uvajanje v današnji praznik Marije, svete Božje Matere. Evangelij je poklon Marijini vlogi v odrešenjski zgodovini, kjer je Marija vedno korak pred drugimi učenci v razumevanju Božjih skrivnosti. Očitno je polje njenega srečevanja z Bogom tlakovano z željo po srečanju z Njim, po poslušanju in po globokem zaupanju. Vse to označuje omenjeni Lukov izraz in prikazuje tri razsežnosti Marijine vere.
Najprej »srečanje« z Bogom. Zaslužni papež Benedikt XVI. zapiše: »Vera je namreč srečanje z Bogom, ki govori in deluje v zgodovini in spreminja naše vsakdanje življenje, s tem da v nas spreminja miselnost, vrednotenje, izbire in konkretna dejanja.« Vera je srečanje. Marijina vera dela na eni strani Marijo krhko, omejeno, človeško, kot je ranljiv vsak, ki v odnos vstopa iskreno, celovito in predano. Izroča vse, kar je in tudi vse, kar ni. Obenem pa jo vera tako usmeri in oklene okoli Boga, da v tej predanosti zasije lepota Marijine duše in igriva milina Boga, ki dela v njej. Srečanje Boga in Marije predstavlja srečanje Boga in učenke, ki vsako priložnost pograbi za motrenje in češčenje Gospoda, čigar kraljestvo prihaja in deluje z nezmanjšano hitrostjo. Papež Benedikt dostavlja: »Vera je dar Boga človeku in je istočasno tudi svobodna in popolna izročitev človeka Bogu.« Ta izročitev je popolnejša, kolikor trdnejša je vera.
Nato »poslušanje«. Danes je kultura tišine in poslušanja izziv. Kako se tako umiriti, da bi znali poslušati in s tem slišati drugega? Papež Benedikt v poslanici posebej naglasi to misel: »Vzgoja za komunikacijo ne pomeni samo, da se učimo govoriti, temveč tudi da se učimo poslušati in premišljevati, kar je še posebej pomembno za nosilce evangelizacije. Tišina in beseda sta bistveni sestavini v komunikativnem delovanju Cerkve za novo oznanjevanje Kristusa v današnjem svetu.« Vera ni samo območje srečanja ter krepitve odnosa in vzpostavitve zavez z obeh strani. Je tudi omogočanje posebnega dialoga med Bogom in Marijo, kjer sta oba sogovornika in kjer je Bog izredno zgovoren. Seveda ni govora o praznih marnjah, temveč o nenehni skrbi Očeta za otroka, ki ga določa tudi iskrena in pogosta molitev. Marija je vedno pripravljena pomagati razbrati in razumeti nenehno Božje prešinjanje človeka.
In na koncu »globoko zaupanje«. Marija se ne zaustavi ob prvem površnem vtisu glede tega, kar se dogaja v njenem življenju, ampak zna gledati poglobljeno, dogodke predela, jih razločuje ter doseže tisto razumevanje, ki ga lahko zagotovi samo vera. »To je velika ponižnost Marijine poslušne vere, ki vase sprejme to, kar ne razume pri Božjem delovanju, in tako pusti, da ji Bog odpre misli in srce,« pravi pokojni papež Benedikt. Tako je tudi v našem življenju. Bog je večji od naših strahov, težav in nerazumevanja. Želi vstopiti in izostriti sliko. Potrebuje samo priložnost in zaupanje.
Zaupljivo začenjamo novo leto z Marijo. Ona je zvezda naše vere in pomočnica svojim otrokom. Izročimo ji letošnjo pot vere in hvaležnost za pokojnega papeža Benedikta. Krepila ga je svojim materinskim varstvom in navdihom, naj izroča tudi naš boj za zvesto in predano srce. Amen.
Povezani članki
Zadnje objave

Pax Rusica je mrtev, Armenci bežijo
30. 9. 2023 ob 10:03

Kdo v NSi ruši Tonina in zakaj je alternativa Vrtovec
30. 9. 2023 ob 6:44

Odmev tedna: Lov na milijone, medvede in čarovnice
29. 9. 2023 ob 19:32

Zdravje je v rokah mladih
29. 9. 2023 ob 11:04
Ekskluzivno za naročnike

Pax Rusica je mrtev, Armenci bežijo
30. 9. 2023 ob 10:03

Kdo v NSi ruši Tonina in zakaj je alternativa Vrtovec
30. 9. 2023 ob 6:44

Maščevalna čistka na RTVS: kako je novo vodstvo na hitro poskrilo moteče obraze
29. 9. 2023 ob 6:21
Prihajajoči dogodki
OCT
01
Camerata Laibach
19:00 - 21:00
OCT
01
OCT
01
Intervju: mag. Branko Cestnik
21:00 - 21:55
Video objave

Odmev tedna: Lov na milijone, medvede in čarovnice
29. 9. 2023 ob 19:32

Vroča tema: Kdaj bodo postavljene nove hiše, kako je z obnovo cest in kaj če ...?
26. 9. 2023 ob 17:09

Odmev tedna: Psi lajajo, depolitizacija gre dalje
22. 9. 2023 ob 19:46
Izbor urednika

Slovenski srednji sloj molzna krava države. Prostora za nove davke ni
18. 9. 2023 ob 6:31

Kako so v Jugoslaviji kradli in prodajali otroke
12. 9. 2023 ob 6:31
2 komentarja
Rado
"Bog je večji od naših strahov"
Citat najbrž velja. A le če, bog zares obstaja. V primeru, če je bog zgolj mitološko bitje, potem v gornjem primeru gre zgolj za prazno pompoznost.
Peter Pogačar
Ali se lahko ugotovi obstoj Boga? Da obstajajo bogovi, že dolgo vemo. Citat zagotovo velja, sicer Bog ne bi bil Bog.
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.