Bog je večji od naših strahov, težav in nerazumevanja. Potrebuje samo priložnost in zaupanje
Dragi bratje in sestre!
Novo koledarsko leto nas z evangelijem božične pastirske zorne maše znova zapelje na Betlehemske poljane, kjer so se pastirji poklonili Novorojenemu. Evangelist Luka poroča, da so le-ti navdušeno delili izkušnjo angelov, angelskih glasov, petja in njihovega sporočila z vsemi, ki so bili navzoči. To pa verjetno ne vključuje samo svete družine, ampak tudi Jožefove sorodnike in ostale zaskrbljene Betlehemčane, ki so se želeli prepričati, da je z nosečnico vse v redu. »In vsi, ki so jih poslušali, so se čudili temu, kar so jim povedali pastirji,« (Lk 2,18) le Marija je bila v moči odsotnosti izvirnega greha in materinskosti, kljub izčrpanosti zaradi rojstva, sposobna globljega uvida in spoznanja. Ta Marijina drža predstavlja izziv za vse nas.
Evangelist Luka vpelje izraz »symballo«, kar pomeni povezati, vreči skupaj, in uporabi besedo v stavku: »Marija pa je vse te besede ohranila in jih premišljevala v svojem srcu.« (Lk 2,19) Vstopamo, namreč, v posebne globine Marijine duše, kjer se srečuje s svojim Bogom, in kjer na poseben način odmeva razodetje angelov. Ne zgolj v začudenju in dopustitvi, da Bog deluje kot Bog, ampak v duhovni razpoložljivosti – kot učljiva učenka v Božji šoli. To je tudi pravo uvajanje v današnji praznik Marije, svete Božje Matere. Evangelij je poklon Marijini vlogi v odrešenjski zgodovini, kjer je Marija vedno korak pred drugimi učenci v razumevanju Božjih skrivnosti. Očitno je polje njenega srečevanja z Bogom tlakovano z željo po srečanju z Njim, po poslušanju in po globokem zaupanju. Vse to označuje omenjeni Lukov izraz in prikazuje tri razsežnosti Marijine vere.
Najprej »srečanje« z Bogom. Zaslužni papež Benedikt XVI. zapiše: »Vera je namreč srečanje z Bogom, ki govori in deluje v zgodovini in spreminja naše vsakdanje življenje, s tem da v nas spreminja miselnost, vrednotenje, izbire in konkretna dejanja.« Vera je srečanje. Marijina vera dela na eni strani Marijo krhko, omejeno, človeško, kot je ranljiv vsak, ki v odnos vstopa iskreno, celovito in predano. Izroča vse, kar je in tudi vse, kar ni. Obenem pa jo vera tako usmeri in oklene okoli Boga, da v tej predanosti zasije lepota Marijine duše in igriva milina Boga, ki dela v njej. Srečanje Boga in Marije predstavlja srečanje Boga in učenke, ki vsako priložnost pograbi za motrenje in češčenje Gospoda, čigar kraljestvo prihaja in deluje z nezmanjšano hitrostjo. Papež Benedikt dostavlja: »Vera je dar Boga človeku in je istočasno tudi svobodna in popolna izročitev človeka Bogu.« Ta izročitev je popolnejša, kolikor trdnejša je vera.
Nato »poslušanje«. Danes je kultura tišine in poslušanja izziv. Kako se tako umiriti, da bi znali poslušati in s tem slišati drugega? Papež Benedikt v poslanici posebej naglasi to misel: »Vzgoja za komunikacijo ne pomeni samo, da se učimo govoriti, temveč tudi da se učimo poslušati in premišljevati, kar je še posebej pomembno za nosilce evangelizacije. Tišina in beseda sta bistveni sestavini v komunikativnem delovanju Cerkve za novo oznanjevanje Kristusa v današnjem svetu.« Vera ni samo območje srečanja ter krepitve odnosa in vzpostavitve zavez z obeh strani. Je tudi omogočanje posebnega dialoga med Bogom in Marijo, kjer sta oba sogovornika in kjer je Bog izredno zgovoren. Seveda ni govora o praznih marnjah, temveč o nenehni skrbi Očeta za otroka, ki ga določa tudi iskrena in pogosta molitev. Marija je vedno pripravljena pomagati razbrati in razumeti nenehno Božje prešinjanje človeka.
In na koncu »globoko zaupanje«. Marija se ne zaustavi ob prvem površnem vtisu glede tega, kar se dogaja v njenem življenju, ampak zna gledati poglobljeno, dogodke predela, jih razločuje ter doseže tisto razumevanje, ki ga lahko zagotovi samo vera. »To je velika ponižnost Marijine poslušne vere, ki vase sprejme to, kar ne razume pri Božjem delovanju, in tako pusti, da ji Bog odpre misli in srce,« pravi pokojni papež Benedikt. Tako je tudi v našem življenju. Bog je večji od naših strahov, težav in nerazumevanja. Želi vstopiti in izostriti sliko. Potrebuje samo priložnost in zaupanje.
Zaupljivo začenjamo novo leto z Marijo. Ona je zvezda naše vere in pomočnica svojim otrokom. Izročimo ji letošnjo pot vere in hvaležnost za pokojnega papeža Benedikta. Krepila ga je svojim materinskim varstvom in navdihom, naj izroča tudi naš boj za zvesto in predano srce. Amen.
Novo koledarsko leto nas z evangelijem božične pastirske zorne maše znova zapelje na Betlehemske poljane, kjer so se pastirji poklonili Novorojenemu. Evangelist Luka poroča, da so le-ti navdušeno delili izkušnjo angelov, angelskih glasov, petja in njihovega sporočila z vsemi, ki so bili navzoči. To pa verjetno ne vključuje samo svete družine, ampak tudi Jožefove sorodnike in ostale zaskrbljene Betlehemčane, ki so se želeli prepričati, da je z nosečnico vse v redu. »In vsi, ki so jih poslušali, so se čudili temu, kar so jim povedali pastirji,« (Lk 2,18) le Marija je bila v moči odsotnosti izvirnega greha in materinskosti, kljub izčrpanosti zaradi rojstva, sposobna globljega uvida in spoznanja. Ta Marijina drža predstavlja izziv za vse nas.
Evangelist Luka vpelje izraz »symballo«, kar pomeni povezati, vreči skupaj, in uporabi besedo v stavku: »Marija pa je vse te besede ohranila in jih premišljevala v svojem srcu.« (Lk 2,19) Vstopamo, namreč, v posebne globine Marijine duše, kjer se srečuje s svojim Bogom, in kjer na poseben način odmeva razodetje angelov. Ne zgolj v začudenju in dopustitvi, da Bog deluje kot Bog, ampak v duhovni razpoložljivosti – kot učljiva učenka v Božji šoli. To je tudi pravo uvajanje v današnji praznik Marije, svete Božje Matere. Evangelij je poklon Marijini vlogi v odrešenjski zgodovini, kjer je Marija vedno korak pred drugimi učenci v razumevanju Božjih skrivnosti. Očitno je polje njenega srečevanja z Bogom tlakovano z željo po srečanju z Njim, po poslušanju in po globokem zaupanju. Vse to označuje omenjeni Lukov izraz in prikazuje tri razsežnosti Marijine vere.
Najprej »srečanje« z Bogom. Zaslužni papež Benedikt XVI. zapiše: »Vera je namreč srečanje z Bogom, ki govori in deluje v zgodovini in spreminja naše vsakdanje življenje, s tem da v nas spreminja miselnost, vrednotenje, izbire in konkretna dejanja.« Vera je srečanje. Marijina vera dela na eni strani Marijo krhko, omejeno, človeško, kot je ranljiv vsak, ki v odnos vstopa iskreno, celovito in predano. Izroča vse, kar je in tudi vse, kar ni. Obenem pa jo vera tako usmeri in oklene okoli Boga, da v tej predanosti zasije lepota Marijine duše in igriva milina Boga, ki dela v njej. Srečanje Boga in Marije predstavlja srečanje Boga in učenke, ki vsako priložnost pograbi za motrenje in češčenje Gospoda, čigar kraljestvo prihaja in deluje z nezmanjšano hitrostjo. Papež Benedikt dostavlja: »Vera je dar Boga človeku in je istočasno tudi svobodna in popolna izročitev človeka Bogu.« Ta izročitev je popolnejša, kolikor trdnejša je vera.
Nato »poslušanje«. Danes je kultura tišine in poslušanja izziv. Kako se tako umiriti, da bi znali poslušati in s tem slišati drugega? Papež Benedikt v poslanici posebej naglasi to misel: »Vzgoja za komunikacijo ne pomeni samo, da se učimo govoriti, temveč tudi da se učimo poslušati in premišljevati, kar je še posebej pomembno za nosilce evangelizacije. Tišina in beseda sta bistveni sestavini v komunikativnem delovanju Cerkve za novo oznanjevanje Kristusa v današnjem svetu.« Vera ni samo območje srečanja ter krepitve odnosa in vzpostavitve zavez z obeh strani. Je tudi omogočanje posebnega dialoga med Bogom in Marijo, kjer sta oba sogovornika in kjer je Bog izredno zgovoren. Seveda ni govora o praznih marnjah, temveč o nenehni skrbi Očeta za otroka, ki ga določa tudi iskrena in pogosta molitev. Marija je vedno pripravljena pomagati razbrati in razumeti nenehno Božje prešinjanje človeka.
In na koncu »globoko zaupanje«. Marija se ne zaustavi ob prvem površnem vtisu glede tega, kar se dogaja v njenem življenju, ampak zna gledati poglobljeno, dogodke predela, jih razločuje ter doseže tisto razumevanje, ki ga lahko zagotovi samo vera. »To je velika ponižnost Marijine poslušne vere, ki vase sprejme to, kar ne razume pri Božjem delovanju, in tako pusti, da ji Bog odpre misli in srce,« pravi pokojni papež Benedikt. Tako je tudi v našem življenju. Bog je večji od naših strahov, težav in nerazumevanja. Želi vstopiti in izostriti sliko. Potrebuje samo priložnost in zaupanje.
Zaupljivo začenjamo novo leto z Marijo. Ona je zvezda naše vere in pomočnica svojim otrokom. Izročimo ji letošnjo pot vere in hvaležnost za pokojnega papeža Benedikta. Krepila ga je svojim materinskim varstvom in navdihom, naj izroča tudi naš boj za zvesto in predano srce. Amen.
Zadnje objave
Na podeželju imajo počitnice drugačen ritem
24. 6. 2026 ob 18:45
Plaz očitkov: Festival Ljubljana svojih obiskovalcev ne ceni
24. 6. 2026 ob 17:01
Mnenja glede zvezde na državni proslavi ostajajo deljena
24. 6. 2026 ob 15:08
Samostojnost ni cilj; je začetek odgovornosti
24. 6. 2026 ob 14:30
[Govor, ki ga ne bo] Ob petintridesetem dnevu slovenske državnosti
24. 6. 2026 ob 12:11
KPK utišala Asto Vrečko, Lotrič opoziciji: pometite pred lastnim pragom
24. 6. 2026 ob 11:50
Ekskluzivno za naročnike
Domovina št. 257: 35 let Slovenije – kam smo prišli?
24. 6. 2026 ob 6:10
Domovina 257: 35 let Slovenije – kam smo prišli?
24. 6. 2026 ob 6:00
Prihajajoči dogodki
JUN
24
Odkritje novega spomenika Rudolfu Maistru
10:00 - 11:00
JUN
30
Goriški večeri
20:30 - 22:00
JUL
03
54. Festival narodno-zabavne glasbe Števerjan 2026
20:00 - 14:51
Video objave
Izbor urednika
Domovina št. 257: 35 let Slovenije – kam smo prišli?
24. 6. 2026 ob 6:10
Domovina št. 256: Pri nekaterih je še danes prisoten smrtni strah
17. 6. 2026 ob 6:10
Domovina št. 255: Gradnja NEK 2 je ključna
10. 6. 2026 ob 6:10
Domovina št. 254: V šolah bi morali iskati potencial
3. 6. 2026 ob 6:10
Domovina št. 253: Konec Golobove ere
27. 5. 2026 ob 6:10
Domovina št. 252: Župan in institucije uničujejo kulturno dediščino
20. 5. 2026 ob 6:10
Domovina št. 251: Ujetniki Darsa
13. 5. 2026 ob 6:10
2 komentarja
Rado
"Bog je večji od naših strahov"
Citat najbrž velja. A le če, bog zares obstaja. V primeru, če je bog zgolj mitološko bitje, potem v gornjem primeru gre zgolj za prazno pompoznost.
Peter Pogačar
Ali se lahko ugotovi obstoj Boga? Da obstajajo bogovi, že dolgo vemo. Citat zagotovo velja, sicer Bog ne bi bil Bog.
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.