Bodo župnije po novem plačevale davek, ki so ga bile oproščene celo v socializmu?

Župnijam do nedavnega ni bilo treba plačevati nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča (NUSZ) za cerkve, saj je iz zakonodaje jasno izhajalo, da so stavbe, ki se uporabljajo za verske dejavnosti, pri plačevanju izvzete. To bi se lahko spremenilo. Na podlagi odločbe Ustavnega sodišča je namreč Ministrstvo za okolje in prostor občinam priporočilo, naj prakso spremenijo.

Pozivu ministrstva sta prvi sledili občini Postojna in Ilirska Bistrica. Župnijam sta tako že odmerili plačilo nadomestila, in sicer v znesku več tisoč evrov, poroča Družina. Župniji sta z občinama v sporu, o pritožbah pa bo odločilo Ministrstvo za finance.

Zakon iz leta 1984 pri plačilu nedvoumno izvzema stavbe, ki se uporabljajo za verske dejavnosti


Zdi se, da leži srž težave v nejasnosti zakonodaje, ki se je v zadnjih dvajsetih letih večkrat spremenila. Interpretacije, kakšna je trenutno veljavna zakonodaja oziroma katere določbe so v veljavi, so različne.

Osnova, na podlagi katere so bile župnije izvzete pri plačevanju NUSZ, je sicer zakonodaja iz časa prejšnjega sistema. Zakon o stavbnih zemljiščih iz leta 1984 namreč nedvoumno določa, da se nadomestila ne plačuje za stavbe, ki jih uporabljajo verske skupnosti za svojo versko dejavnost: "Nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča se ne plačuje za zemljišče, ki se uporablja za potrebe ljudske obrambe […] in za stavbe, ki jih uporabljajo verske skupnosti za svojo versko dejavnost."

Kot poroča Družina, je zakon iz leta 1984 vmes sicer prenehal veljati, a so ostale v veljavi določbe VI. poglavja o NUSZ. Do obrata pa je prišlo zaradi dveh odločb Ustavnega sodišča, leta 2004 in 2020. Pomembna je zlasti druga, na podlagi katere je Ministrstvo za okolje in prostor izdalo sistemska priporočila občinam, naj verskih objektov pri plačilu nadomestila ne izvzema več. Odločba Ustavnega sodišča se naslanja na 218. člen Zakona o graditvi objektov (tudi ta zakon od leta 2018 sicer ne velja več).

Slovenska škofovska konferenca: Slovenska zakonodaja sledi državam Evropske unije


Slovenska škofovska konferenca (SŠK) po poročanju radia Ognjišče zakonsko podlago za takšne odmere že naslavlja. Njihovo načelno mnenje pa je, da so zgradbe za versko dejavnost oproščene plačila nadomestila za uporabo stavbnih zemljišč; slovenska zakonodaja pa da sledi vsem državam Evropske unije, kjer so takšne zgradbe izvzete iz plačila nadomestila oziroma davka na nepremičnine.

Podatki o tem, v koliko občinah so župnijam že zaračunali stavbno nadomestilo za cerkev, niso znani. To so storili v občini Postojna in Ilirska Bistrica. V obeh župnijah so vložili pritožbo. Župnija Postojna se v pritožbi med drugim sklicuje na že omenjeno določbo 1. odstavka 59. člena Zakona o stavbnih zemljiščih iz leta 1984.

"Želim si, da se k temu vprašanju pristopi tudi v dogovarjanju med Cerkvijo in državo oz. med verskimi skupnostmi in državo. In to že v pripravi novega zakona, ki bo moral biti precej bolj jasen, kot so obstoječi na tem področju," je povedal za Družino tamkajšnji župnik mag. Jožef Koren.

Kakšen strošek predstavlja nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča?


O tem, kako se določi višina NUSZ, na spletni strani Finančne uprave piše: "Pri določitvi višine nadomestila se upošteva namembnost stavbnega zemljišča (gospodarski namen, poslovni namen, stanovanjski namen itd.), lega oz. območje (ožje mestno središče, mestno obrobje ipd.) in opremljenost stavbnega zemljišča s komunalno infrastrukturo in možnosti priključitve na komunalno infrastrukturo.«

Dve postojnski župniji, Studeno in Postojna, sta občini v dveh letih plačali že slabih 3400 evrov, v občinsko blagajno Ilirske Bistrice pa se je iz tega naslova samo letos steklo približno 3000 evrov. Župnik v Ilirski Bistrici Stanko Fajdiga pravi, da gre ves denar iz žepov vernikov in da bi sredstva sicer porabili za druge župnijske potrebe in za Karitas.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Ekskluzivno za naročnike

Drsanje
17. 2. 2025 ob 15:15
Iz Ljubljane z ljubeznijo
17. 2. 2025 ob 6:00