Bodo pacienti v ZD Ljubljana res deležni boljše in hitrejše obravnave?

Svetovna zdravstvena organizacija je januarja letos imenovala Zdravstveni dom Ljubljana za kolaborativni center na področju družinske medicine. Imenovanje velja štiri leta, za njegovi vodji pa sta bili imenovani direktorica Antonija Poplas Susič in strokovna direktorica Eva Vodnik. »Največ koristi od vsega tega bodo imeli pacienti, ki obiskujejo Zdravstveni dom Ljubljana,« je dejala direktorica. Bomo v Ljubljani dobili kakšnega družinskega zdravnika več? Od tega bi namreč imeli pacienti dejansko največ koristi.

»Družinska medicina in zdravstvena nega sta temelja primarnega zdravstva, ki zagotavljata prvi stik, kontinuiteto oskrbe, celovite storitve, preventivno oskrbo in usklajevanje med storitvami. Brez trdnih temeljev na teh področjih je lahko delovanje celotnega sistema ogroženo. Zato je Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) imenovala Zdravstveni dom Ljubljana za svoj kolaborativni center na področju družinske medicine,« so zapisali v ZD Ljubljana.

Kot je dejala direktorica Antonija Poplas Susič, bodo od vsega tega imeli največ prav pacienti, ki bodo v ZD Ljubljana deležni boljše, hitrejše in varnejše obravnave, ki bo podprta z znanjem najboljših praks iz mednarodnega prostora. Če upoštevamo, da je v Ljubljani tudi do 25.000 ljudi brez osebnega zdravnika, mnogi zaposleni pa naj bi iz ZD Ljubljana odšli ravno zaradi direktorice, lahko v to upravičeno podvomimo. Status »WHO Collaborating Centre« ima sicer na svetu več kot 800 institucij.

Vodilna vloga Slovenije

»To imenovanje je za Zdravstveni dom Ljubljana dokaz, da je WHO prepoznala naše timsko delo in integriran način oskrbe, ki ga izvajamo, z vsemi implementiranimi novimi pristopi in novimi orodji kot doprinos k zdravju populacije,« je dejala Poplas Susič, ki je tudi povedala, da bodo največ koristi od vsega imeli prav pacienti, ki obiskujejo ZD Ljubljana.

Melitta Jakab, vodja urada Evropskega centra za primarno zdravstveno varstvo WHO pa je dejala, da je Slovenija na področju razvoja družinske medicine ena izmed vodilnih držav, tako z vidika izobraževanja in usposabljanja kot tudi z vidika izvajanja modelov zdravstvenih storitev v praksi.

»Imenovanje Zdravstvenega doma Ljubljana za kolaborativni center SZO odraža močno vodilno vlogo Slovenije in njeno dolgoletno zavezanost k zagotavljanju kakovostnega primarnega zdravstvenega varstva. Slovenija je v zadnjih letih vse bolj prepoznana kot referenčna točka za države, ki si prizadevajo okrepiti svoje sisteme primarnega zdravstvenega varstva. V preteklih letih je Slovenija gostila študijske obiske iz držav, kot so Tadžikistan, Madžarska ter Bosna in Hercegovina, pri čemer dosledno prejemamo zelo pozitivne odzive glede slovenskih izkušenj in dosežkov,« je zatrdil vodja urada Svetovne zdravstvene organizacije v Sloveniji Uldis Mitenbergs.

»S tem želimo krepiti vlogo družinske medicine kot nosilne stroke primarnega zdravstva, spodbujati timsko delo in interdisciplinarno sodelovanje ter podpreti države jugovzhodne Evrope, Kavkaza in Srednje Azije pri reformah primarne ravni zdravstva,« je o programu povedala strokovna direktorica Zdravstvenega doma Ljubljana Eva Vodnik. Kot je dejala, status kolaborativnega centra za ZD Ljubljana pomeni priznanje dolgoletnemu delu na področju družinske medicine in potrditev kakovosti slovenskega modela zdravstva.

Za dosežek je čestital tudi župan Zoran Janković, ki je velik podpornik direktorice Poplas Susič. Prepričan je, da imenovanje daje priznanje ustanovi in direktorici Poplas Susič.

Dober koncept brez kadra neizvedljiv

A »izvozni izdelek« ZD Ljubljana žal ni število pregledanih pacientov, ampak so predvsem teoretični modeli in izobraževalna infrastruktura. Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije naj bi center predvsem sodeloval pri izobraževanju zdravstvenih delavcev, raziskavah ter svetovanju drugim državam pri razvoju primarnega zdravstva. Gre torej predvsem za akademsko-razvojno vlogo, ne pa za projekt, ki bi povečal število družinskih zdravnikov ali skrajšal čakalne vrste.

WHO že desetletja zagovarja model z močno primarno ravnjo, ki razbremeni bolnišnice – v mnogih zahodnih državah tega niso imeli, pri nas pa je koncept deloval že v socializmu. Dober koncept je sicer neizvedljiv, če vlada pomanjkanje kadra. Poleg tega je v zgodnjih devetdesetih letih zdravnica Mateja Bulc v ZD Šiška uvedla koncept referenčne ambulante – kot prva v Sloveniji je uvedla naročanje pacientov ter delo z dvema medicinskima sestrama: srednjo in višjo.

Ko je Poplas Susič prejela naziv evropska zdravnica leta, so sicer navedli, da je prav ona leta 2011 uvedla pilotni projekt referenčnih ambulant družinske medicine. Nekateri menijo, da bi bila največja prednost za paciente, če bi WHO imela protokol za »kako v dveh tednih dobiti novega družinskega zdravnika« – a tega na žalost nima. Da pa ne bomo prezgodaj kritični: če bo ta naziv v svojem štiriletnem mandatu pritegnil tri ali štiri nove zdravnike, ki bodo dejansko sprejemali paciente, potem je to za Ljubljano vsekakor zmaga.