Bo upor proti globalizaciji ohranil naša delovna mesta?

POSLUŠAJ ČLANEK

Več milijonov delavcev je v zadnjih letih protestiralo proti negativnemu vplivu globalizacije na njihove službe in skupnosti.

A tovrstni upor probleme, domnevno pripisane globalizaciji, zgolj še poglablja, meni Predsednik Centra za raziskovanje ekonomske politike Richard Baldwin, ki svetovno trgovino proučuje zadnjih 30 let.

Protekcionistične trgovske omejitve v 21. stoletju ne bodo delovale, ocenjuje Baldwin. "Znanje, ki prečka meje v velikih količinah, je tista nova velika moteča zadeva." Toda ravno to bo pomagalo ljudem iz Afrike in Azije bolj učinkovito tekmovati z ljudmi z Zahoda.

Z napredkom komunikacijskih kanalov bodo prebivalci sveta v razvoju lahko opravljali z roboti na daljavo in tako izvajali dela v Evropi in ZDA s približno desetkrat nižjimi stroški kot če bi živeli in delali na Zahodu. "Čeprav se v iskanju službe tja ne morejo preseliti, pa jim bo zahvaljujoč telerobotiki in teleprosotnosti omogočena virtualna migracija," pravi profesor Baldwin za BBC.

Vedno hitrejše internetne povezave postajajo dostopne vsepovsod po svetu in skupaj z hitro padajočimi cenami robotov bo denimo delavcem s Filipinov ali s Kitajske omogočal daljinsko ponujanje storitev državam kot je Velika Britanija. "To bo spremenilo naravo našega dela. Nekatere naloge seveda nujno potrebujejo človeško presojo, toda del procesov bo lahko opravljen zunaj obstoječih delovnih okolij ali tovarn."

"Potrebuješ zgolj večjo računalniško silo, večji prenos podatkov in cenejše robote." In po besedah profesorja Baldwina se dogaja prav to.

Roboti v tovarnah in gospodinjstvu pod nadzorom z drugega konca sveta


Varnostnike v ameriških veleblagovnicah bi lahko zamenjali roboti, ki bi jih nadzirali iz Peruja, hotelske čistilke v Evropi pa osebje s Filipinov, piše Baldwin v svoji knjigi Velika konvergenca (The Great Convergence).

Tipični industrijski robot lahko dela za slabih pet evrov, medtem ko so stroški dela v Evropi na uro v povprečju slabih 50 evrov, na Kitajskem - deset. Roboti pa postajajo še cenejši in vedno bolj sposobni, ne zgolj v tovarnah, temveč tudi za gospodinjska opravila - Mednarodna zveza za robotiko ocenjuje, da se bo število robotov gospodinjstvih do leta  2019 povečalo na 31 milijonov.

IT obrnila na glavo stoletno globalno trgovino


Prvi val industrijske revolucije v 19. stoletju je sprožil porast globalne trgovine, a kose pogače si je razdelilo zgolj nekaj držav: ZDA, Nemčija, Japonska, Francija, Velika Britanija, Kanada in Italija.

V 90. letih 20. stoletja je s porastom informacijske in komunikacijske tehnologije prišlo do drugega vala globalizacije in s tem do dramatičnih sprememb, ki so samo v dveh desetletjih globalno rast prihodkov velikih obrnili na glavo," piše Baldwin (glej spodnji graf - globalna rast prihodkov držav G7).

rast-prohodkov-drzav-g7
Globalna rast prihodkov držav G7 v odstotkih (vir: BBC)


Stari način globalizacije se je razvijal po časovnici iz leta v leto, novi pa po deluje glede na razvoj informacijske tehnologije, ki družbe in ekonomije oblikuje in spreminja z izjemno rastjo.

Politični preobrat


A prav slednje je naletelo na odpor v predvsem v razvitih ekonomijah, kjer imajo volivci občutek, da so poraženci globalizacije, oziroma od nje ne vidijo nobene koristi.

A rešitev po mnenju Baldwina ni protekcionistična politika, kakršno denimo zagovarja Donald Trump, in je v končni fazi kontraproduktivna.

Če bodo podjetja zaradi prisile, da delovna mesta vrnejo v ZDA, postala neučinkovita, bodo slej kot prej izgubila posel na račun prilagodljivejših mednarodnih tekmecev.

"Ljudje so tako jezni, da počnejo stvari, ki niso v njihovo dobro. Prodajajo se jim zdravila, ki ne zdravijo te bolezni," opozarja profesor.

Rešitev? Baldwin meni, da je potrebno sprejeti realnost 21. stoletja, vlade pa morajo posvetiti več pozornosti socialni politiki.

"V povojnem obdobju globalizacije smo liberalizirali trgovino, hkrati pa razširili socialne dobrine, ustanovili cenovno dostopno izobrazbo in prekvalifikacijo delavcev. Šlo je za skupek politik, ki so delavcem zagotovile možnosti, da izkoristijo prednosti globalizacije."

Pasti, da vse te pridobitve vlade sedaj zapravijo, je veliko, a potrebno bi bilo razvijati politike, ki sprejemajo globalizacijo in v njej dajejo delavcem, ki zaradi nje izgubljajo tradicionalne službe, vso podporo, ki jo potrebujejo, zaključuje Richard Baldwin.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike