Bo RTV Slovenija zavzel general s slo po krvi?

Slovenska levica se je vedno zavedala, kako pomembni so mediji. Zato pri spremembah lastništva medijev in pri kadrovski politiki ni nikoli nič slučajnega.

Zato so tudi spori glede uredniške politike ali lastništva, ki jih vidimo državljani, le, oprostite tujemu izrazu, »prepucavanja« med skrajno levico in levico. Mediji so v rdečem morju tako globoko potopljeni, da se na zadnji razpis za generalnega direktorja državne RTV še prijavil ni nihče, ki ne bi bil levičar.

Zadnji drobci medijske svobode

Skrajna levica je postala tako pogoltna, da brezsramno zahteva popolno podreditev urednikov in glasno napoveduje odpravo še zadnjih drobcev medijske svobode.

Glavni favorit za generala (tako v slengu televizijci kličejo direktorja) je bivši minister, ki že leta udriha po samem novinarskem kodeksu. Le-ta namreč zahteva, da se o vsaki stvari prikaže obe plati, da si lahko mnenje ustvari poslušalec sam.

Programski standardi RTVS, ki so jim zavezani vsi zaposleni, to zahtevajo v imenu plačnikov obveznega prispevka, ki znaša 153 evrov letno. Nekdanji minister Uroš Grilc, ki sicer ne medijev ne menedžerstva v življenju še povohal ni, govori, da je treba uravnoteženost odpraviti. Po novem naj bi merilo bila »strokovnost«.

Iz dosedanje prakse vemo, kdo so za urednike RTVS »strokovnjaki«. Profesorji Fakultete za družbene vede se spoznajo na vse probleme tega planeta, najboljši »strokovnjaki« za gospodarstvo pa so bivši levičarski ministri, ki so se praviloma tudi v očeh levičarskih analitikov zelo slabo obnesli, ko so dobili moč, da kaj spremenijo.

»Bojim se, da je sla levice po krvi premočna. In bo zmagal Grilc. Kar zna udariti nazaj kot bumerang.  Izvolitev Grilca bi utegnila postati povod za množično akcijo državljanske nepokorščine. Ta bi utegnila hitro finančno destabilizirati RTVS.«

Vlada govori eno, dela drugo

Aktualna vlada kot mantro ponavlja, da politiki v podjetjih nimajo kaj iskati. Tudi novi vladni predlog medijskega zakona, ki mu v svetu ne najdemo nobenega vsaj približno podobnega, in so ga pripravljali izključno levičarski »strokovnjaki«, sledi tej mantri.

Sedanji zakon pa odločno prepoveduje izvolitev bivših politikov že v Programski svet RTVS. In taisti »nepolitični« Programski svet bo sedaj izbiral za svojega generala politika, bivšega ministra.

Zanimivo, kdo bivšega ministra jemlje v bran. Tednik Mladina. Čeprav se imajo za levičarje, ki brezkompromisno kritizirajo tudi leve politike, pa poudarjajo, kako Grilc ni član politične stranke, ampak le »strokovnjak« v politiki.

Politična levica si na čelu RTVS želi svojega politika. Programski svetniki, ki jih je izvolil parlament (resda v nasprotju z zakonom, ki predvideva uravnoteženo zastopanost obeh političnih taborov), bodo sedaj temu pritrdili ali pa tudi ne.

Med njimi je namreč kljub vsemu veliko intelektualcev, ki so lahko tudi levičarji, a razmišljajo s svojo glavo. Če bo takih, ki bolj kot vladne politike upoštevajo svojo vest, več kot kimavčkov, Grilc nikakor ne bo postal general.

Bumerang za RTVS?

A bojim se, da je sla levice po krvi premočna. In bo zmagal Grilc. Kar zna udariti nazaj kot bumerang. To so ljudje, ki se že sedaj množično zavzemajo za upor proti prisilnemu plačevanju 153 evrov za enoumen medij.

Izvolitev Grilca pa bi utegnila postati povod za množično akcijo državljanske nepokorščine. Ta bi utegnila hitro finančno destabilizirati RTVS. Zato bomo šele čez nekaj tednov videli, kdo se bo v resnici zadnji smejal.