Bo Grenlandija postala 51. zvezna država ZDA?

Novoizvoljeni ameriški predsednik Donald Trump je nedavno dejal, da ne izključuje uporabe vojaške sile za prevzem nadzora nad Panamskim prekopom in Grenlandijo, saj da je nadzor ZDA nad obema ključnega pomena za ameriško državno varnost.
Hkrati se je posmehoval Kanadi z izjavo, da bi ta morala postati 51. zvezna država ZDA.
Kaj stoji za temi izjavami?
V pogovoru z novinarji manj kot dva tedna pred prevzemom položaja Donald Trump ni izključil uporabe ameriške vojske za priključitev obeh ozemelj. Trumpove besede očitno nakazujejo zavračanje desetletne politike ZDA, ki je dajala prednost samoodločanju pred ozemeljsko širitvijo.
»Temu se ne bom zavezal,« je dejal Trump, ko so ga vprašali, ali bi izključil uporabo vojske. »Mogoče bomo morali kaj storiti. Panamski prekop je ključnega pomena za našo državo.« Dodal je: »Grenlandijo potrebujemo zaradi nacionalne varnosti.«
Grenlandija, kjer je velika ameriška vojaška baza, je avtonomno ozemlje Danske, dolgoletne zaveznice ZDA in ustanovne članice Nata.

Panamski prekop pa je že več kot 25 let izključno pod nadzorom istoimenske države. ZDA so leta 1979 državi vrnile območje Panamskega prekopa in leta 1999 končale skupno partnerstvo pri nadzoru strateške vodne poti.
Danska premierka Mette Frederiksen je v intervjuju za dansko televizijo TV2 Dansko označila za »najpomembnejšo in najbližjo zaveznico« ZDA in dejala, da ne verjame, da bodo Združene države uporabile vojaško ali gospodarsko moč za zagotovitev nadzora nad Grenlandijo.
Frederiksen je ponovila, da pozdravlja večje zanimanje Združenih držav za arktično regijo, vendar bodo to »morale storiti na način, ki spoštuje Grenlandce,« je dejala. »Hkrati je treba to storiti na način, ki bo Danski in ZDA omogočil, da med drugim še naprej sodelujeta v Natu,« je dodala Frederiksen.
Panamski zunanji minister Javier Martínez-Acha je medtem dejal, da njegova vlada ni imela uradnega stika s Trumpom ali predstavniki prihodnje administracije, vendar je ponovil izjave predsednika države Joséja Raúla Mulina, ki je prejšnji mesec dejal, da bo prekop ostal v panamskih rokah.
»O suverenosti našega prekopa se ni mogoče pogajati, je del našega zgodovinskega boja in nepovratna osvojitev,« je dejal Martínez-Acha.
Zakaj Grenlandija?
Grenlandija je pod dansko oblastjo od 18. stoletja, z izjemo obdobja nemške okupacije med drugo svetovno vojno, ki ji je sledil kratek status protektorata ZDA. Kot je poudaril Trump, je že predsednik Harry Truman dal ponudbo (ki so jo Danci zavrnili), da ZDA po vojni prevzamejo stalni nadzor nad Grenlandijo.

Toda Grenlandija tudi ni le lastnina, ki bi jo Danska lahko poljubno prodajala. V zadnjih desetletjih se grenlandsko prebivalstvo postopoma giblje proti popolni neodvisnosti. Grenlandija je leta 1979 dobila domačo vladavino, vključno z lastnim parlamentom, po referendumu leta 2008 pa je pridobila še večjo politično avtonomijo.
Grenlandija ima zdaj svojega predsednika vlade, domače zakone in sodni sistem. Njeno zunanjo in varnostno politiko še vedno narekuje Kopenhagen, čeprav si Grenlandija prizadeva za več avtonomije tudi pri teh vprašanjih.
Grenlandija želi tesneje sodelovati z ZDA na področju obrambe in raziskovanja svojih rudarskih virov, je ta teden dejal njen premier Mute Egede. Danski zunanji minister pa je isti dan dejal, da je Danska pripravljena sodelovati z Grenlandijo pri »nadaljevanju pogovorov« s Trumpom »za zagotovitev legitimnih ameriških interesov« na Arktiki.
V gospodarskem in geopolitičnem smislu bi nadzor nad Grenlandijo povečal vpliv ZDA v z viri bogati arktični regiji, kjer Rusija in Kitajska vse bolj uveljavljata svoje zahteve, medtem ko se ledeni pokrovi talijo.
Greenland Mineral Resources pic.twitter.com/sI2Q1IOUnO
— Black Hole (@konstructivizm) January 13, 2025
Glavno mesto Grenlandije Nuuk je bližje New Yorku kot Kopenhagnu, otok pa se ponaša z nahajališči mineralov, nafte in zemeljskega plina. Raziskava iz leta 2023 je pokazala, da je 25 od 34 mineralov, ki jih je Evropska komisija označila za »kritične surovine«, mogoče najti na Grenlandiji.
Kritične surovine se nanašajo na podskupino materialov, ki veljajo za bistvene za energetski prehod. Ti minerali, pri katerih obstaja veliko tveganje motenj v dobavni verigi, vključujejo kovine, kot so baker, litij, nikelj, kobalt in redke kovine.
Kitajska je nesporno vodilna sila v dobavni verigi kritičnih surovin, saj predstavlja približno 60 % svetovne proizvodnje mineralov in redkih kovin. Ameriški uradniki so v preteklosti opozorili, da to predstavlja strateški izziv sredi preusmeritve na nizkoogljične vire energije.
Zgodovina nakupov ozemlja
ZDA so v preteklosti že kupovale ozemlja od drugih držav. Nakup Louisiane je bil opisan kot največji nepremičninski posel v zgodovini. Leta 1803 so Združene države pod predsednikom Thomasom Jeffersonom Franciji plačale 15 milijonov dolarjev za ozemlje Louisiane, približno 2.140.000 kvadratnih kilometrov ozemlja zahodno od reke Mississippi. Pridobljena področja so se raztezala od reke Mississippi do Skalnega gorovja in od Mehiškega zaliva do kanadske meje. Trinajst zveznih držav je bilo izklesanih iz tega ozemlja.
221 years ago today, on December 20, 1803, one of the greatest land deals in history was finalized
— Time Capsule Tales (@timecaptales) December 20, 2024
The Louisiana Purchase
828,000 square miles of land that cost just $15 million & changed the nation’s trajectory
Here’s how it all happened… (thread🧵) pic.twitter.com/cwfTHxbokr
Po uspešni teksaški vojni za neodvisnost proti Mehiki leta 1836 je predsednik James K. Polk leta 1845 priključil Teksas, leta 1846 pa so ZDA napovedale vojno Mehiki, kar je povzročilo pogodbo Guadalupe-Hidalgo. V skladu s pogoji pogodbe se je Mehika odrekla približno 1.400.000 kvadratnih kilometrom (55 % svojega predvojnega ozemlja) v zameno za 15 milijonov dolarjev pavšalnega plačila.
Leta 1853 so ZDA opravile Gadsdenov nakup, da bi pridobile skoraj 76.800 kvadratnih kilometrov veliko regijo današnje južne Arizone in jugozahodne Nove Mehike v pogodbi, ki jo je podpisal ameriški veleposlanik v Mehiki James Gadsden.
Leta 1867 pa so ZDA od Rusije kupile Aljasko, to je 1.518.800 kvadratnih kilometrov ozemlja za skupno 7,2 milijona dolarjev. Aljaska je dobila državnost leta 1959 in je postala 49. država v Uniji.
Izjave brez resne teže
Za komentar Trumpovih izjav glede ozemeljskih širitev smo se obrnili na nekdanjega ustavnega sodnika, diplomata in profesorja dr. Ernesta Petriča. Kot nam je dejal, teh izjav ne jemlje preveč resno.

»On je nekdo – Američani takim ljudem pravijo »do-er« – ki je hotel zdajle v štartu nekatere stvari nakazati in pritegniti pozornost. Ampak Amerika vendarle funkcionira kot neka urejena država z institucijami, in to so take »out of the box« izjave, ki jim jaz ne bi dajal prevelike teže. Tiste strukture, ki so v ameriški državi čvrste – celotna administracija, kongres itd. – bodo peljale stvar v to smer, da verjetno ne bomo, vsaj jaz, dočakali kakšnih priključitev Grenlandije ali pa Kanade Združenim državam,« pravi dr. Petrič.
Prepričan je, da so to stvari, ki so bile rečene brez neke resne teže in ki ne bodo imele kakih resnih posledic, ker da se bodo uokvirile v neke normalne meje ameriške politike. Za ameriško politiko pa dvomi, da ima kakšne resne načrte pridobitve Grenlandije, Kanade itd.
»Kolikor jaz njega poznam – sicer nisem nikoli z njim govoril, sem pa ga marsikdaj z zanimanjem spremljal, ker je fenomen – marsikaj reče, je vehementen, a v diplomaciji, sploh v teh zadevah, pa je treba gledati ravnanje neke države in ne dajati prevelike teže kakšnim mimogrede rečenim izjavam,« dodaja dr. Petrič.
Izbrano za naročnike
Zadnje objave

Alma Mater v Washingtonu združila vodilne strokovnjake za umetno inteligenco

Na slabe razmere v zdravstvu opozarjajo tudi medicinske sestre

Globokomorskega plenilca so prvič opazili tako blizu površja

Zbor za republiko: 'Ne' manipuliranju o Izraelsko-Palestinskem konfliktu

Zakonodajna služba raztrgala predlog pravnice Urške

Velenjski svetniki so vložili pobudo za preimenovanje Titovega trga

Želijo povsem uničiti slovensko policijo?
Ekskluzivno za naročnike

Novo: 187. številka tednika Domovina

Domovina 187: Do tehnologije napovedovanja bolezni
Prihajajoči dogodki
Valentinov romantični operni koncert za zamudnike
POTOHODCI: Goriški camino - peš od Ogleja do Svete Gore
Mednarodni festival Čili in čokolada
Video objave
Izbor urednika

Novo: 187. številka tednika Domovina

Domovina 187: Do tehnologije napovedovanja bolezni

Prof. dr. Metka Zorc: »Melania izžareva neverjetno energijo, milino in dobroto«

Deset zapovedi 21. stoletja (9. zapoved)

11 komentarjev
Martin Krpan
Tudi Združeno kraljestvo je ob izhodu iz EU špancem zagrozilo z vojsko,če bodo hoteli nazaj Gibraltar.
Takrat se nobeden ni razburjal.
Igor Ferluga
Eno je, če "groziš", da boš branil svoje. Drugo pa, če groziš, da boš zavzel tuje. Prvo je legitimna obramba, drugo agresija.
Igor Ferluga
Se tole predlagam, da si pogledate na temo Grenlandije:
https://youtu.be/h3l2DwpXbno?si=BxfaiDqLKPXcc37d
Ana Kasparian, bistra živahna mlada komentatorka, razkriva iz odzivov na Grenlandiji in danskega tiska, kako je je bilo z nedavnim obiskom sina novoizvoljenega predsednika, torej Donalda Trumpa Jr, ki ga je spremljal desni medijski aktivist Charlie Kirk. Trumpov sin sicer v izjavah ni znal pojasnit, kaj šel delat na Grenladijo, oziroma je rekel, da je tam kot turist. Obenem je ekipa iz Grenlandije preko Kirka javnost prepričevala, kako grozni da so Danci do domačinov, kako da jih domačini ne prenesejo, kako imajo radi Trumpa in kako bi komaj čakali, da pridejo pod ZDA.
Realnost je povsem drugačna. Menda je na celi Grenlandiji težko najti človeka, ki bi si želel biti pod ZDA. Desna Fox TV je enega našla. A obenem priznala in predstavila negativne odzive na ulici. Ampak ekipa Donalda Trumpa Jr. in Charlieja Kirka je naredila kaj? Našli so menda nekaj brezdomcev in ljudi s socialnega roba in jim plačali večerjo v tamkajšnjem hotelu v zameno, da so ti reveži pozirali s Trumpovim sinom v opravi in stilu navdušenih pristašev Trumpa, MAGA čepicami in podobnim arzenalom.
A se še komu obrača želodec ob taki manipulativni propagandi in to ne kogarkoli?
Freising
Presenečen sem nad lahkotnostjo, s katero Danska prepušča Grenlandijo ZDA. Danska premierka pozdravlja večje zanimanje Združenih držav za arktično regijo, vendar bodo to »morale storiti na način, ki spoštuje Grenlandce, na način, ki bo Danski in ZDA omogočil, da še naprej sodelujeta v Natu. Skratka, ZDA naj z nekaj floskulami pomirijo Dance, potem pa lahko na Grenlandiji počnejo kar hočejo?!!!
Ko potem preberem še, da je glavno mesto Grenlandije Nuuk bližje New Yorku kot Kopenhagnu, se sprašujem, a je tudi Danska izgubila kompas in se ne zaveda strateških prednosti Grenlandije in jih bo z lahkoto prepustila Američanom? Če se tako kredibilna država, kot je kraljevina Danska, obnaša tako babje permisivno, potem seveda taka kraljevina nima nobene prihodnosti. Mar bodo s polnim gobcem pravic, in milijardami kron, ki jih velikodušno mečejo Grenlandcem, mirno dopustili, da gredo Grenlandci po svoje, njihovih strateških naravnih bogastev pa se bodo polastili drugi?
Igor Ferluga
Kdo pravi, da jo bodo prepustili Američanom? So pa zavezniki, dobri zavezniki v NATOu in si želijo, da bi to tudi ostali. In pričakujejo, korektnost od ZDA. Kar se zdi samoumevno. Morda ne veš, ampak na Grenlandiji so že zdaj ameriške vojaške baze in ameriški vojaki z vednostjo in pristankom Dancev. Sicer pa ZDA niso soseda Grenlandije. Soseda je Kanada. Z druge strani pa Islandija.
Miha12345
In seveda slovenski pristaše Trumpa, bodo se vedno navijali za njega ko to spodbudi druge teritorijalne pretenzije po svetu. Npr. Jansin pajdaš, Orban, ki ima zemljevide Velike Madžarske, s Prekmurjem vred, ali pa desničarji v Italiji, z zastavam Primorske kot del Italije. Taksna slovenska desnica se je tudi borila na strani tistih ki so med 2. svetovno vojno razkosali Slovenijo, z namenom da izbrišejo slovenski rod z zemeljske krogle
PW-Tacka
Trenutno smo že okupirani, še malo in SLOvencev ne bo v Sloveniji. Veliko je mešanih zakonov, ogromno je priseljencev, v ustanovah že zahtevajo komunikacijo v svojem jeziku, zahtevajo svojo prehrano,....ne bi se čudila, če bi kos SLOvenije zahtevala še Madžarska, Italija, centralni del ( Lj ) je že itak močno multikulturen, obarvan precej pisano.
Miha12345
PW-Tacka, ce bi zmagali zavezniki slovenski kolaborantov, danes ne bi bilo ne Slovenije ne Slovencev. Nemci so prepovedali uporabo slovenskega jezika v šolah in javnih ustanovah ter spremenili slovenska osebna imena, krajevna imena in imena ulic v nemška. Zapirali so slovenske knjižnice, sežigali slovenske knjige in uničevali slovenske spomenike. Etnicno so cistili Slovence, ko so izgnali 80.000 Slovencev (nacrt je bil izgnati 260.000 pa je partizanski upor to preprecil) Na strani tega etnocida so se borili kolaborantje, ko so celo 2-krat prisegli "Machen sie mir dieses Land wieder Deutch" raznarodovalcu Slovencev, HItlerju
IgorP
Bo Grenlandija postala 51. zvezna država ZDA?
Nikakor! Ta je že sedaj po vseh parametrih - Izrael!
Anton Vidmar
Torej 52.
Igor Ferluga
Ne morem pomagati, ampak mene take izjave še kako iritirajo. In pogosto pri Trumpu pomislim, kakšen aroganten, sebe prepoln cepec. Pri tej izjavi me iritira po eni strani predpostavka, da se z denarjem lahko kupi karkoli in da je vse ( in vsakdo?) potencialno naprodaj. In po drugi strani zavedanje, kako nevarna je volja po premikanju meja, po širjenju imperijev. To hlepenje po teritoriju sosedov ( Grenlandija, še manj Panama sicer nista ravno sosedi) je sicer od nekdaj glavni vir vojn. In to je zdaj retorika prav tistih v ZDA, ki so v konfrontaciji s sedanjo administracijo obljubljali mir. In berem odzive povprečnih MAGA pristašev, ki jim je všeč ideja, da bodo zdaj kar zavzeli Grenlandijo. Čudim se jim in čudim se slovenskim brezpogojnim navdušencem nad Trumpom in vsako njegovo izjavo in potezo. Če bodo npr. pri Trumpu kot je volja večina MAGA, pustili na cedilu Ukrajino, bodo slovenski pristaši Trumpa blizu ali znotraj SDS na lepem v velikem precepu glede svoje načelnosti.
Se pa po drugi strani strinjam s Petričem. Pes, ki zelo laja, ponavadi niti ne grize. Pes, ki grize, je trenutno na drugi strani, v Kremlju. Samo upam lahko, da Trump ne bo postal podoben Putinu. Kar nekaj medsebojnih simpatij je bilo sicer doslej že nakazanih. Prav je, da se politike vrednoti predvsem po dejanjih. In Trump se zdi na področju dejanj in učinkovitosti vendarle precej boljši kot na področju besednih prebliskov in političnih idej.
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.