Bo država pri legalizaciji konoplje prezrla mnenje stroke?

Konoplja ostaja na vrhu seznama najbolj razširjenih prepovedanih drog. Podatki NIJZ kažejo, da so slovenski mladostniki v Evropi med najvišje uvrščenimi po uporabi konoplje, še posebej je izrazita uporaba v starostni skupini od 15 do 17 let. »Dostopnost je eden ključnih dejavnikov tveganja za uporabo konoplje in drugih psihoaktivnih snovi, saj je večja dostopnost povezana z večjo uporabo,« je opozorila dr. Mateja Jandl.

Aktualna vlada pod taktirko Roberta Goloba zelo rada poudarja skrb za zdravje državljanov in državljank. Tako se je med drugim s 1. junijem dvignila trošarina na pivo, in sicer za sedem odstotkov, s čimer je vlada po lastnih navedbah »sledila zdravstvenim ciljem«. Ministrica za zdravje Valentina Prevolnik Rupel je dejala, da si na področju alkoholne politike z vidika javnega zdravja želijo uvesti ukrepe, ki bodo prispevali k zmanjšanju dostopnosti do alkohola oziroma alkoholnih pijač, seveda predvsem za ranljive skupine, kot so otroci in mladostniki. Pojasnila je, da je alkohol povezan z več kot 200 bolezenskimi stanji, na primer s številnimi vrstami raka, boleznimi jeter in duševnimi motnjami. Dodala je še, da je alkohol pomemben dejavnik tveganja za poškodbe, vključno s prometnimi nesrečami in delovnimi nesrečami, prav tako tudi s samomori in nasiljem.

Medtem ko so mali pivovarji opozarjali, da je bilo za gospodarstvo v zadnjem obdobju sprejetih 11 novih finančnih bremen, višja trošarina na pivo pa je nov udarec za dejavnost pivovarstva, se je izkazalo, da imajo nekatere alkoholne pijače poseben status – trošarine za vino v Sloveniji nikoli nismo uvedli. Pred leti je ministrstvo za finance izjavilo, da bi trošarina na vino prinesla skromen finančni učinek, kar kaže na to, da skrb za zdravje očitno ni na prvem mestu.

Zakon o osebni rabi konoplje

Na to kaže tudi dejstvo, da si je največja koalicijska stranka Svoboda kot cilj zadala tudi legalizacijo rekreativne uporabe marihuane. »Ali naj Republika Slovenija na svojem ozemlju dopusti gojenje in posedovanje konoplje za omejeno osebno rabo?« se je glasilo vprašanje na referendumu, na katero je 51,57 odstotka udeleženih odgovorilo pritrdilno (udeležba je bila 41,43-odstotna). Medtem ko zakon o medicinski rabi konoplje še ni bil sprejet, v poslanski skupini Svoboda obljubljajo zakon o osebni rabi še v tem mandatu. Ob tem naj bi vsaj deloma sledili nemškemu modelu – v Nemčiji je za starejše od 18 let dovoljeno posedovanje do 25 gramov konoplje v javnosti, doma pa je dovoljeno gojiti do tri sadike konoplje in imeti do 50 gramov posušene rastline. Zdravniška združenja so v Nemčiji sicer pozvala k spremembi zakonodaje, saj opozarjajo, da legalizacija pomeni resno grožnjo za javno zdravje. Podatki kažejo, da legalizacija poveča uporabo in tudi število hospitalizacij zaradi zaužitja prevelikega odmerka. Stalni odbor evropskih zdravnikov (CPME) je objavil stališče, v katerem odločevalce in javnost opozarja na resno nevarnost konoplje za javno zdravje. V stališču so izpostavljeni dokazi o znatni škodljivosti uživanja konoplje za zdravje po vsej Evropi. Evropski zdravniki v skladu s temeljnim načelom medicine – predvsem ne škoduj – nasprotujejo nadaljnji legalizaciji konoplje in pozivajo oblikovalce politik, naj si prizadevajo za zmanjšanje uživanja konoplje med državljani.

Kot so opozorili tudi v Zdravniški zbornici Slovenije, je konoplja najbolj razširjena prepovedana droga v Evropi. Najnovejše ocene Evropskega centra za spremljanje drog in zasvojenosti z drogami (EMCDDA) kažejo, da je leta 2022 konopljo uživalo približno 23 milijonov odraslih, 1,7 milijona ljudi pa je imelo motnjo zaradi njenega uživanja. Uživanje konoplje predstavlja akutno tveganje za zdravje in je na vrhu seznama z drogami povezanih vzrokov za obisk urgentnih bolnišničnih oddelkov v Evropi. Poleg tega je redno uživanje povezano z vrsto kroničnih škodljivih posledic.

O tem smo se pogovarjali s psihiatrom dr. Martinom Gselmanom, ki se v Centru za duševno zdravje (v ZD Maribor imajo program ambulantnega zdravljenja zaradi odvisnosti) zelo pogosto srečuje z ljudmi, ki imajo težave zaradi marihuane. Gre namreč za najpogostejšo prepovedano substanco, ki se zlorablja v splošni populaciji. Na vprašanje, katere so najpogostejše zdravstvene težave, povezane z redno uporabo marihuane, nam je odgovoril, da bi težave lahko v grobem razdelili na internistične (povezane z dihali) in psihiatrične (škodljivo uživanje, odvisnost, anksioznost, psihoze ipd.). Na mlade, še vedno razvijajoče se možgane uporaba konoplje po njegovih besedah deluje destruktivno, saj je ravno v teh primerih škoda za javno zdravje pogosto največja.

Marihuana vpliva na razvoj centralnega živčnega sistema in lahko povzroči trajne in nepopravljive posledice za kognitivno delovanje (spomin, pozornost, vidno-prostorska predstava, izvršilnost ipd.). Rekreativna uporaba marihuane po besedah psihiatra lahko sproži posamezne duševne motnje povsem naključno, brez pravega ključa, v odvisnosti od genetske predispozicije in drugih dejavnikov. THC namreč spreminja povezave in signalizacijo v možganih, kar lahko sproži (tudi trajne) spremembe v kognitivnem delovanju posameznika. Gselman je pojasnil, da se verjetnost za razvoj odvisnosti razlikuje od posameznika do posameznika, v grobem pa je odvisna od genetike, psiholoških in socialnih dejavnikov, ki med seboj sovplivajo. »Najbolj ranljivi za prehod iz rekreativne uporabe v težjo obliko so posamezniki, pri katerih se pojavlja odvisnost v družinah, ljudje, pri katerih so se pojavljale težave v razvojnem obdobju, ter ljudje, pri katerih se aktualno pojavljajo stresorji, ki jih ne zmorejo predelati ali za predelavo nimajo ustreznih obrambnih mehanizmov,« je dejal zdravnik o najbolj ranljivih skupinah. Po psihiatrovih besedah je vedno treba gledati širše, torej javnozdravstveno, in ta pogled mora pretehtati želje posameznikov, ki so večinoma gnani z željo po iskanju ugodja ali iskanja alternativnih stanj zavesti.

»Javnozdravstveno bistvenih pozitivnih učinkov liberalizacije rabe ni, obstajajo pa objektivna bolezenska tveganja,« je poudaril. Po njegovih besedah, gledano z javnozdravstvenega vidika, do uporabe sploh ne sme priti in jo je treba preprečevati že v osnovi. »Gre za psihoaktivno substanco, ki res ima dober varnostni profil, a so njeni učinki zelo nepredvidljivi, potenca ulične droge se stopnjuje, učinek na posameznika se lahko razlikuje od dneva do dneva in je lahko vezan na aktualno razpoloženje,« je opozoril in dodal, da bi morali odločevalci upoštevati predvsem mnenje stroke, preden sprejmejo odločitev o legalizaciji.

»Javnozdravstveno bistvenih pozitivnih učinkov liberalizacije rabe ni, obstajajo pa objektivna bolezenska tveganja.«

Neuresničevanje mladostnikovih potencialov

Z vprašanji smo se obrnili tudi na Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ). Specialistka javnega zdravja dr. Mateja Jandl je med posledicami uporabe izpostavila pogostejše težave v šoli – med uporabniki marihuane lahko prihaja do slabšega šolskega uspeha, nižje dosežene izobrazbe, opustitve šolanja ter tudi do težav v odnosih z vrstniki. »V primeru dolgotrajne uporabe so spremembe lahko nepovratne in privedejo do pomembnega upada funkcioniranja, zmanjšane socialne vključenosti, zmanjšane kakovosti življenja in neuresničevanja mladostnikovih potencialov,« je opozorila. Zgodnji začetek uporabe in redna uporaba konoplje v mladosti lahko po njenih besedah vodita tudi do razvoja hujših duševnih motenj, kot so psihotične in depresivne motnje, ter predstavljata večje tveganje za razvoj odvisnosti od drugih drog kasneje v življenju. »Posebej je pomembno poudariti tveganja pri uporabi konoplje pri mladostnikih, katerih možgani še niso v celoti razviti,« je dejala zdravnica in navedla, da raziskave v zadnjih letih kažejo, da je uporaba konoplje v tem razvojnem obdobju škodljiva, saj povzroča spremembe v funkciji in strukturi možganov mladostnikov. »V zadnjih letih opažamo visoko vsebnost učinkovine THC v konoplji, kar je še dodaten dejavnik tveganja za naštete škodljive učinke na zdravje,« je povedala vodja strokovne skupine za droge pri NIJZ in dodala, da lahko pri mladostnikih, ki redno uporabljajo konopljo, težave vztrajajo tudi po prenehanju uporabe. »Omeniti je treba še tveganja za pojav učinkov, kot so povišan srčni utrip, povišan krvni tlak, povečano tveganje za srčni infarkt in celo srčni zastoj,« je dejala zdravnica.

»V primeru dolgotrajne uporabe so spremembe lahko nepovratne in privedejo do pomembnega upada funkcioniranja, zmanjšane socialne vključenosti, zmanjšane kakovosti življenja in neuresničevanja mladostnikovih potencialov.«

Uporaba konoplje pa ne vpliva zgolj na posameznika, temveč lahko povzroči škodo tudi drugim, torej osebam, ki je ne uporabljajo. Kot primer je zdravnica izpostavila pasivno kajenje konoplje, kar predstavlja tveganje za zdravje oseb, ki so izpostavljene dimu. Raziskave kažejo, da je vožnja pod vplivom konoplje povezana z zmanjšano psihofizično sposobnostjo vožnje, kar predstavlja večje tveganje v prometu – nevarnost za prometne nesreče in poškodbe. »Tukaj velja omeniti, da dodatno tveganje predstavlja vožnja pod sočasnim vplivom alkohola ali drugih psihoaktivnih snovi,« je opozorila in poudarila, da varne meje za vožnjo po uporabi konoplje zaenkrat ni. Tudi glede varnosti v prometu so najbolj kritična populacija prav mladi, ki imajo že v osnovi večje tveganje za prometne nezgode in ob tem še večjo verjetnost, da bodo vozili pod vplivom konoplje. Zdravnica je opomnila, da obstajajo raziskave o škodljivih vplivih THC na kognitivne funkcije, ki so opazne kasneje v času odraščanja, ter opozorila še na zastrupitve s konopljo, ki postajajo v Sloveniji vse pogostejše, še posebej so nevarne nenamerne zastrupitve otrok. Letno v Sloveniji beležimo okoli 60 zastrupitev, ki jih med drugim spremljajo motnje zavesti, otopelost in nihanje srčnega tlaka, kar lahko vodi tudi do srčne kapi.

Pomen nedostopnosti konoplje

Omejevanje dostopa do vseh psihoaktivnih snovi s potencialom za zlorabo je po mnenju specialistke javnega zdravja najosnovnejši in eden izmed dokazano najbolj učinkovitih sistemskih ukrepov politike na tem področju, ki zmanjšuje zdravstvene in širše negativne posledice. »Pomembno je izvajanje dokazano učinkovitih preventivnih aktivnosti v različnih okoljih in med različnimi ciljnimi skupinami. Prav tako je izjemno pomembno, da starši, skrbniki in vzgojitelji aktivno spremljajo ter nadzirajo mlade ter podajo verodostojne informacije o škodljivih učinkih konoplje,« je poudarila in pojasnila, da jim na ta način nudijo podporo pri odločitvah, ki vplivajo na njihovo zdravje in dobro počutje. Ustrezen starševski nadzor in dobri družinski odnosi so po njenih besedah ključni dejavniki, ki lahko varovalno delujejo na mladostnika glede uporabe psihoaktivnih snovi. Otroci in mladostniki predstavljajo še posebej ranljivo skupino, zato je pomembno, da imajo mladostniki na voljo okolje, kjer se omejuje dostopnost do konoplje in drugih psihoaktivnih snovi in ki vsebuje čim manj namigov oziroma spodbud za izbiro psihoaktivnih snovi. »Mladostniki tudi še niso sposobni kritične presoje, ki bi bila primerljiva s presojo odraslih, kar dodatno vpliva na tvegano vedenje v povezavi s konopljo,« je opozorila.

Vodja strokovne skupine za droge pri NIJZ je še pojasnila, da je v državah, kjer je prišlo do legalizacije konoplje v nemedicinske namene, to vplivalo na precejšnje znižanje cen konoplje, zvišanje potentnosti konoplje in na večjo dostopnost konoplje odraslim uporabnikom. »Dostopnost je eden ključnih dejavnikov tveganja za uporabo konoplje in drugih psihoaktivnih snovi, saj je večja dostopnost povezana z večjo porabo,« je opozorila in nadaljevala, da so v državah, kjer se je z regulacijo ali legalizacijo povečala dostopnost do konoplje, poleg drugih težav beležili tudi porast zdravljenja zaradi zastrupitev s konopljo. »Izkušnje drugih držav s spremembami zakonodaje v smeri lažjega dostopa do konoplje kažejo, da tovrstne spremembe povečajo prisotnost THC pri voznikih,« je še poudarila in navedla, da se je to v nekaterih državah odrazilo v poslabšanju prometne varnosti in povečanju števila prometnih nezgod, tudi nezgod s smrtnim izidom (npr. v Koloradu, ZDA). »Tveganje za prometno nezgodo je pri vožnji pod vplivom THC približno dva- do trikrat večje kot pri drugih voznikih, z višjimi koncentracijami THC se povečuje tudi tveganje za smrtne prometne nezgode,« je opozorila.

»Omejevanje dostopa do vseh psihoaktivnih snovi s potencialom za zlorabo je najosnovnejši in eden izmed dokazano najbolj učinkovitih sistemskih ukrepov.«

Vozniki pod vplivom alkohola in drog

Na Javni agenciji RS za varnost prometa (AVP) so nam povedali, da z zaskrbljenostjo spremljajo trend naraščanja števila prometnih nesreč, ki jih povzročijo vozniki pod vplivom alkohola in prepovedanih drog. Dr. Saša Kuhar, sodelavka iz Sektorja za razvoj, preventivo in vzgojo v cestnem prometu, je v svojem prispevku na nedavnem strokovnem posvetu »Alkohol in volan: spregledane posledice za zdravstvo in družbo« izpostavila, da je bilo v letu 2024 kar 31 odstotkov vseh smrtnih žrtev v prometu posledica nesreč, ki so jih povzročili vozniki pod vplivom alkohola ali drog. Zgolj v prvih petih mesecih leta 2025 je bilo zabeleženih že 25 prometnih nesreč (podatek na dan 2. 7.), ki so jih povzročili vozniki pod vplivom prepovedanih drog in v katerih so bile štiri osebe huje telesno poškodovane.

»Takšni podatki potrjujejo, da psihoaktivne snovi pomembno zmanjšujejo sposobnosti za varno vožnjo: motijo presojo, zmanjšujejo koncentracijo, podaljšujejo odzivni čas in povečujejo tveganja,« so potrdili na AVP. Povedali so nam tudi, da je med 16. in 26. junijem 2025 potekala preventivna akcija Varno brez alkohola in drog, ki je bila namenjena preprečevanju vožnje pod vplivom alkohola, drog in psihoaktivnih snovi ter povečanju zavedanja o posledicah takšnega ravnanja. V času akcije so policisti preizkusili 15.001 voznika, od tega so pri 14.865 voznikih preverjali, ali vozijo pod vplivom alkohola, pri 136 pa, ali vozijo pod vplivom drog. Ugotovili so, da je bilo 396 voznikov pod vplivom alkohola in 37 voznikov pod vplivom drog. Policisti so pridržali 19 voznikov, v 297 primerih pa so začasno odvzeli vozniško dovoljenje.

V Kanadi so droge prvič prehitele alkohol kot najpogostejšo substanco med smrtnimi prometnimi nesrečami. 40 odstotkov umrlih voznikov je bilo pozitivih na droge, največkrat na konopljo.

Povprašali smo jih še po izkušnjah iz tujine. Kako se je drugod izkazala legalizacija konoplje? »Izkušnje iz tujine, denimo iz Kanade in Nemčije, kažejo, da je po legalizaciji konoplje število prometnih poškodb z vpletenostjo te droge močno naraslo – v Kanadi kar za 475 odstotkov med letoma 2010 in 2021,« so nam pojasnili in dodali, da so v Kanadi droge prvič prehitele alkohol kot najpogostejšo substanco med smrtnimi prometnimi nesrečami. 40 odstotkov umrlih voznikov je bilo pozitivih na droge, največkrat na konopljo, medtem ko je delež alkohola 33-odstoten. Medtem ko se je število poškodb v prometu s potrjeno vpletenostjo konoplje povečalo za kar 475 odstotkov, se je število poškodb, povezanih z alkoholom, povečalo le za 9,4 odstotka. V Kanadi po legalizaciji z omejitvami ni bilo takojšnjega skoka, do največjega porasta je prišlo v fazi komercializacije (širitev trgovin in izdelkov) po letu 2020. Izkazalo se je tudi, da le polovica uporabnikov verjame, da maruhuana vpliva na sposobnost vožnje – kar kaže na to, da je izobraževanje mladih nujno. »Zato menimo, da mora morebitna legalizacija rekreativne uporabe marihuane nujno vključevati tudi okrepljene ukrepe na področju preventive, nadzora, zakonodaje in ozaveščanja,« so bili jasni.

Agencija za varnost prometa policiji vsako leto simbolično preda 1.000 hitrih testov za preverjanje prisotnosti drog v slini, kar pomembno prispeva k večji zmožnosti nadzora. Ti testi so po njihovih besedah trenutno edini veljavni način hitrega preverjanja prisotnosti drog v telesu voznika na terenu, saj za razliko od alkohola še ni na voljo enako enostavno in takojšnje testno orodje za droge. Na koncu pa so poudarili: »Ničelna toleranca do psihoaktivnih snovi v prometu je edina prava pot, če želimo varne ceste.«

(D208: 12–15)