Blaženi Alojzij Grozde – mučenec v 20. stoletju
Danes, 27. maja, goduje blaženi Alojzij Grozde, ki se je rodil 27. maja 1923 v Zgornjih Vodalah in umrl mučeniške smrti 1. januarja 1943 v Mirni. Čeprav smo nekako bolj 'navajeni' na mučence in mučeniške smrti v prvih letih in stoletjih krščanstva, so se mučeniške smrti kristjanov nadaljevale vse do 20. stoletja (in se še danes), kar je velik greh proti človeku in civilizaciji, za katero vseskozi trdimo, da s svojim nadaljevanjem postaja vse bolj omikana.
Kratko, a vendar polno življenje
Blaženi Alojzij se je rodil kot nezakonski otrok očetu Francu Udoviču in materi Mariji Grozde v Zgornjih Vodalah pri Tržišču na Dolenjskem. Njegova mati je delala kot dninarica. S Francem Kovačem se je poročila leta 1927, vendar blaženi Alojzij ni smel niti na poroko niti živet k materi. Moral je bivati pri sorodnikih, čeprav si je želel k njej. Očim mu je postal bolj naklonjen, ko je blaženi Alojzij napredoval v šoli.
Čeprav smo nekako bolj 'navajeni' na mučence in mučeniške smrti v prvih letih in stoletjih krščanstva, so se mučeniške smrti kristjanov nadaljevale vse do 20. stoletja (in se še danes).
Teta Ivanka je zanj skrbela po materini poroki. Uredila je, da je blaženi Alojzij šel študirat v Ljubljano, kamor je sama šla v službo. Da je blaženi Alojzij lahko študiral, so poskrbeli dobrotniki, ki so poznali njegovo teto.
Obiskoval je klasično gimnazijo in stanoval v Marijanišču; bil je odličen dijak. V šoli se je uveljavil kot literat. Sodeloval je v zavodski skupini Marijine kongregacije in bil član Katoliške akcije. Ko je bil v zadnjih letnikih gimnazije, se je že slutila in napovedovala druga svetovna vojna. Ko se je vojna začela, so se razmere še poslabšale. To je bil čas osebne poklicne odločitve blaženega Alojzija. Ni bil politično aktiven, ampak je svojo pot iskal v molitvi in skrbi za druge.
Usmrtitev
Med počitnicami pred zadnjim letnikom gimnazije se je blaženi Alojzij odločil za obisk doma in zaprosil za dovolilnico, čeprav se je vojna na Slovenskem že razplamtela in obiski niso bili preprosti.
Konec leta 1942 se je odpravil iz Ljubljane. Šel je čez dobrepoljsko dolino in se v Strugah ustavil pri prijatelju. 1. januarja 1943 je bil pri maši v cistercijanskem samostanu v Stični, nato se je z vlakom odpeljal iz Ivančne Gorice do Trebnjega. Ker je izvedel, da z vlakom ne more nadaljevati poti, saj je bila železniška proga poškodovana, je šel do Mirne peš. Ko je tako hodil, je mimo pripeljal neki voz in Alojzij je prisedel.
Na Mirni ga je zajela partizanska straža. Pri njem so našli knjižico o Fatimi, latinski misal in molitvenik Tomaža Kempčana Hoja za Kristusom. V bližnji gostilni so ga zasliševali. Alojzija so obtožili, da je ovaduh in vojni obveščevalec (zaradi nabožne literature in italijanske dovolilnice). Po grozovitem mučenju so ga partizani usmrtili. Šele 23. februarja so njegovo truplo našli šolarji, ko so nabirali zvončke. Truplo je bilo nestrohnjeno, na njem so bili sledovi mučenja. Komisija je naredila zapisnik v Šentrupertu, kamor so truplo prepeljali.
Alojzija so pokopali na pokopališču v Šentrupertu, ker ga zaradi razmer v domači župniji Tržišče niso mogli.
Že naslednje leto, leta 1944, je prof. dr. Anton Strle napisal prvi življenjepis in opis mučeniške smrti blaženega Alojzija, knjigo z naslovom Lojze Grozde, mladec Kristusa Kralja.
Beatifikacija in prenos relikvij
Nadškofija Ljubljana je 1. januarja 1994, ob 50. obletnici smrti blaženega Alojzija, začela cerkveni postopek za priznanje njegovega mučeništva in s tem postopek za njegovo beatifikacijo in kanonizacijo. Salezijanski inšpektor Stanislav Hočevar je bil prvi postulator za beatifikacijo blaženega Alojzija. Ob svojem prvem obisku v Sloveniji leta 1996 je sveti papež Janez Pavel II. blaženega Alojzija omenil kar dvakrat.
27. marca 2010 smo izvedeli, da je papež potrdil dekret o mučeništvu blaženega Alojzija. 13. junija 2010 je bil Alojzij Grozde razglašen za blaženega na Slovenskem evharističnem kongresu v Celju. Razglasil ga je tedanji vatikanski državni tajnik kardinal Tarcisio Bertone v papeževem imenu. Na tem dogodku se je zbralo med 30.000 in 40.000 vernikov.
Novomeška škofija je že naslednje leto na njegov god, 27. maja 2011, prenesla njegove relikvije iz pokopališča v Šentrupertu v cerkev Matere Božje na Zaplazu, glavno romarsko pot škofije. Ob tej slovesnosti so tudi blagoslovili novo Grozdetovo kapelo. Nadaljevali so z nočnim češčenjem in bdenjem. Naslednji dan je bila dopoldne maša, po njej pa so položili relikvije v kamniti oltar kapele.
Celotni dogodek je bil naslovljen: 'Srce se ne boji'.
Poklon blaženemu Alojziju Grozdetu v moderni kulturi
Leta 2019 je studio Siposh posnel film Srce se ne boji, igrano-dokumentarni film o življenju blaženega Alojzija. 24. maja 2019 je bila premiera tega filma v dvorani Kulturnega centra Janeza Trdine v Novem mestu. Ker je bilo povpraševanje po filmu veliko, so organizatorji že prej pripravili predpremiero, isti dan. Na obeh predstavah skoraj ni bilo najti prostega sedeža. Režiser in producent David Sipoš je film ponudil RTV v brezplačno predvajanje. Film smo si lahko ogledali na TV SLO 1 na velikonočni ponedeljek, 13. aprila 2020.
Leta 2019 je studio Siposh posnel film Srce se ne boji, igrano-dokumentarni film o življenju blaženega Alojzija.
Blaženi Alojzij Grozde je zavetnik pesnikov, študentov in dijakov.
Atributi blaženega Alojzija Grozdeta so palma, knjiga, zvonček ter dijaška obleka.
0 komentarjev
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.