Beseda se je ubesedila
Verjetno ni potrebno posebej poudarjati, kako pomembno je v življenju, da znamo stvari ubesediti, pravilno razviti, povedati in izraziti, vse to pa ob pravem času na pravem mestu in na pravi način. Tako se beseda v svoji izrazni funkciji zdi tako zelo nujna in nepogrešljiva oziroma je nujna in nepogrešljiva. Sploh si ne morem predstavljati življenja brez besede in to brez vsake besede. Grozno in nemogoče.
Beseda se uresniči najprej v besedi sami, ker je prav beseda njena eksistenca, torej njen obstoj in bivanje besede same oziroma biva v besedi. To dejstvo moramo razlagati v najširšem pomenu, saj moramo besedo razumeti kot izrazno sredstvo vsega vidnega, slišnega in tudi nevidnega duhovnega sveta, sveta predstav, idej, zamisli ... Ko smo veseli, besédimo veselje, saj je veselje beseda veselja. Ko smo zaskrbljeni prav tako s to skrbjo besédimo zaskrbljenost.
Vse je torej izrazno tako ali drugače. Čeprav smo kdaj v zadregi, ko nikakor ne moremo povedati tisto kar ob kakšnih intenzivnih trenutkih nosimo v sebi ali kaj doživljamo, ko zaključimo: "tega se enostavno ne da povedati." Ali pa: "ostal sem brez besed."
Ja, tudi tega, kar se ne da povedati, smo povedali tako, da se ne da povedati. Torej se da vse povedati. Tudi v primeru, da ostanemo brez besed, povemo prav to dejstvo tako, da smo ostali brez besed. Torej se tudi to da povedati.
Vse je torej v besedi, takšni ali drugačni, saj je tudi pogled kdaj še bolj izrazna beseda kot pa izgovorjena beseda. Saj je tudi kakšen gib kdaj bolj izrazen kot pa izgovorjena beseda. Saj je kdaj tudi tisto, česar ne naredimo, ker ni prav, da naredimo, bolj izrazno kot beseda ali zgolj samo dana obljuba. Saj je tudi kdaj bolj izrazno kakšno konkretno dejanje, ki ga naredimo, kot pa beseda ali zgolj obljuba. Saj se od same besede voda ni še nihče odžejal. Zato se beseda voda ubesedi prav v konkretnem ponujenem kozarcu vode. Tudi se ni še nihče od same besede hrana nasitil.
Izrazno pa je bilo v zgodovini celo tisto, za kar je bil človek prepričan, da ni možno, da je to sploh neizgovorljivo in sploh nemogoče izrazno s strani Boga, to je, da bi se Bog lahko na človeku razumljiv način razodel in pokazal.
In prav to se je izgovorilo in izrazilo v Besedi. Tisti Besedi, ki jo je Bog poslal k Mariji. Zato je rojstvo Odrešenika ena sama Beseda Boga, saj že otrok sam zase govori brez vsake besede, kajti to je Beseda življenja, ki se skriva v njem. To je beseda veselja, da sta ga oče in mati ljubila in v tej ljubezni spočela. Otrok je v bistvu beseda in izpoved in dokaz in pričevanje starševske besede ljubezni.
Zato je pomembno, da se 'ponovno' rodimo. A ne toliko iz krvi, čeprav tudi; ne toliko iz volje mesa, čeprav tudi; niti ne toliko iz volje moža, čeprav tudi; in niti ne toliko iz volje žene, čeprav tudi, ampak se moramo roditi iz Ljubezni, iz Resnice.
In to iz resnice ljubezni, ki je resnična ljubezen, kajti življenje se mora spočeti v ljubezni.
Mislim, da si je vsako naše življenje to zaslužilo. In da si to zasluži tudi vsako življenje, ki bo še spočeto.
Sam sem za to prvobitno enakopravnost.
Beseda se uresniči najprej v besedi sami, ker je prav beseda njena eksistenca, torej njen obstoj in bivanje besede same oziroma biva v besedi. To dejstvo moramo razlagati v najširšem pomenu, saj moramo besedo razumeti kot izrazno sredstvo vsega vidnega, slišnega in tudi nevidnega duhovnega sveta, sveta predstav, idej, zamisli ... Ko smo veseli, besédimo veselje, saj je veselje beseda veselja. Ko smo zaskrbljeni prav tako s to skrbjo besédimo zaskrbljenost.
Vse je torej izrazno tako ali drugače. Čeprav smo kdaj v zadregi, ko nikakor ne moremo povedati tisto kar ob kakšnih intenzivnih trenutkih nosimo v sebi ali kaj doživljamo, ko zaključimo: "tega se enostavno ne da povedati." Ali pa: "ostal sem brez besed."
Vse je v besedi
Ja, tudi tega, kar se ne da povedati, smo povedali tako, da se ne da povedati. Torej se da vse povedati. Tudi v primeru, da ostanemo brez besed, povemo prav to dejstvo tako, da smo ostali brez besed. Torej se tudi to da povedati.
Vse je torej v besedi, takšni ali drugačni, saj je tudi pogled kdaj še bolj izrazna beseda kot pa izgovorjena beseda. Saj je tudi kakšen gib kdaj bolj izrazen kot pa izgovorjena beseda. Saj je kdaj tudi tisto, česar ne naredimo, ker ni prav, da naredimo, bolj izrazno kot beseda ali zgolj samo dana obljuba. Saj je tudi kdaj bolj izrazno kakšno konkretno dejanje, ki ga naredimo, kot pa beseda ali zgolj obljuba. Saj se od same besede voda ni še nihče odžejal. Zato se beseda voda ubesedi prav v konkretnem ponujenem kozarcu vode. Tudi se ni še nihče od same besede hrana nasitil.
Beseda, Ljubezen, Resnica
Izrazno pa je bilo v zgodovini celo tisto, za kar je bil človek prepričan, da ni možno, da je to sploh neizgovorljivo in sploh nemogoče izrazno s strani Boga, to je, da bi se Bog lahko na človeku razumljiv način razodel in pokazal.
In prav to se je izgovorilo in izrazilo v Besedi. Tisti Besedi, ki jo je Bog poslal k Mariji. Zato je rojstvo Odrešenika ena sama Beseda Boga, saj že otrok sam zase govori brez vsake besede, kajti to je Beseda življenja, ki se skriva v njem. To je beseda veselja, da sta ga oče in mati ljubila in v tej ljubezni spočela. Otrok je v bistvu beseda in izpoved in dokaz in pričevanje starševske besede ljubezni.
Zato je pomembno, da se 'ponovno' rodimo. A ne toliko iz krvi, čeprav tudi; ne toliko iz volje mesa, čeprav tudi; niti ne toliko iz volje moža, čeprav tudi; in niti ne toliko iz volje žene, čeprav tudi, ampak se moramo roditi iz Ljubezni, iz Resnice.
In to iz resnice ljubezni, ki je resnična ljubezen, kajti življenje se mora spočeti v ljubezni.
Mislim, da si je vsako naše življenje to zaslužilo. In da si to zasluži tudi vsako življenje, ki bo še spočeto.
Sam sem za to prvobitno enakopravnost.
Avtor nedeljskega razmišljanja je mag. Srečko Hren, župnik v župniji Celje Sveti Duh.
Zadnje objave
Na levem polu še en kandidat za ljubljanskega župana
15. 7. 2026 ob 16:30
Mijičejevo zavajanje bodo obravnavali po parlamentarnih počitnicah
15. 7. 2026 ob 14:48
Matoz napovedal spremembo zakonodaje; policija danes na delu še v Moravčah
15. 7. 2026 ob 14:44
»Prokleti komunisti!«
15. 7. 2026 ob 14:30
Jankoviću po 20 letih rdeči karton?
15. 7. 2026 ob 11:30
Ekskluzivno za naročnike
Kolaboracija in propaganda (23. del): Interludij 4 – urok črne magije
15. 7. 2026 ob 9:00
Domovina št. 260: Čigave so slovenske gore?
15. 7. 2026 ob 6:10
Domovina 260: Čigave so slovenske gore?
15. 7. 2026 ob 6:00
Prihajajoči dogodki
JUL
18
Goriški večeri
20:30 - 22:00
JUL
19
Večeri v atriju: »Župljani župljanom«
19:00 - 20:00
JUL
19
Duhovno počitniški dnevi za starejše 2026
19:00 - 15:00
JUL
20
Pogovori o življenju in smrti
17:00 - 18:00
AVG
01
Romarsko potovanje: »Višarje z okolico«
06:00 - 22:00
Izbor urednika
Domovina št. 260: Čigave so slovenske gore?
15. 7. 2026 ob 6:10
Domovina št. 259: Evropa je v veliki meri zavožena
8. 7. 2026 ob 6:10
Domovina št. 258: Kdor ne sprejme naše kulture, naj odide
1. 7. 2026 ob 6:10
Domovina št. 257: 35 let Slovenije – kam smo prišli?
24. 6. 2026 ob 6:10
Domovina št. 256: Pri nekaterih je še danes prisoten smrtni strah
17. 6. 2026 ob 6:10
Domovina št. 255: Gradnja NEK 2 je ključna
10. 6. 2026 ob 6:10
Domovina št. 254: V šolah bi morali iskati potencial
3. 6. 2026 ob 6:10
0 komentarjev
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.