Begunci v Nemčiji in kriminaliteta: statistika jim ne gre v prid
Embed from Getty Images
Od množičnih migracijah v Evropo, še posebej Nemčijo, je slednja doživela velik porast kriminalitete, javnost so posebej močno pretresli tudi teroristični in spolni napadi priseljencev. Najhuje je bilo leta 2016, ko je bilo v Nemčiji sedem napadov z islamističnim motivom. Po tem ko je tovornjak decembra 2016 zapeljal na berlinski božični trg, država tri leta ni doživela nadaljnjih napadov, ducat so jih nemški obveščevalci tudi preprečili.
Med letoma 2015 in 2017 se je število poskusov in izvedenih kaznivih dejanj zoper življenje, to je ubojev, umorov, telesnih poškodb, ki imajo za posledico smrt itd. povečalo iz 2721 na 2971. Istočasno je število kaznivih dejanj z udeležbo priseljencev iz 233 naraslo na 447. Od leta 2017 se število kaznivih dejanj zopet zmanjšuje.
Najnovejše poročilo »Kriminaliteta v kontekstu priseljevanja« nemškega Zveznega urada za kriminalistično policijo kaže, da so bili v lanskem letu priseljenci nadpovprečno zastopani med storilci umorov, ubojev, hudih telesnih poškodb in posilstev.
Skoraj dve tretjine osumljenih priseljencev je mlajših od 30 let. Vsak tretji osumljeni priseljenec je bil kaznivih dejanj osumljen večkrat. Najbolj negativen razkorak glede na splošno populacijo je v starostni skupini 18 do 30 let, kjer so priseljenci v 52 odstotkih osumljenci kaznivih dejanj, medtem ko je skupno v tej starostni skupini 32 odstotkov osumljencev kaznivih dejanj.
Skupno število kaznivih dejanj prosilcev za azil oz. beguncev se je glede na leto prej zmanjšalo za okrog desetino. Tako je bilo lani manj tatvin, zločinov proti življenju, zločinov, povezanih z mamili, kaznivih dejanj zoper spolno nedotakljivost, pa tudi brutalnost in osebno svobodo. Se je pa močno povečalo število kaznivih dejanj na področju distribucije, posedovanja in produkcije otroške pornografije. Število vseh primerov je v primerjavi z letom 2019 lani naraslo za skoraj 170 odstotkov, število tovrstnih kaznivih dejanj, v katera je bil vpleten vsaj en priseljenec pa za 120 odstotkov, še kaže poročilo.
Čeprav je bilo lani v Nemčiji manj žrtev kaznivih dejanj kot leto prej, pa so bili to glede na 2018 pogosteje begunci ali prosilci za azil. Število žrtev v tej skupini se je od leta 2018 povečalo za 7,3 odstotka. Se je pa ta delež močno razlikoval na posameznih področjih kriminala. Med žrtvami poskusov umorov in ubojev je na primer delež prosilcev za azil in beguncev znašal devet odstotkov, na področju kaznivih dejanj proti spolni nedotakljivosti pa je bilo 2,2 odstotka registriranih žrtev prosilcev za azil oz. beguncev.
Delež kaznivih dejanj zoper spolno nedotakljivost se je v Nemčiji lani zmanjšal prvič po petih letih. Zabeležena sta bila 5.802 primera tovrstnih kaznivih dejanj, pri katerih je bil med osumljenci vsaj en priseljenec, kar je 10,1 odstotka vseh kaznivih tovrstnih kaznivih dejanj. Pri posilstvih je bil med osumljenci vsaj en priseljenec v 14,5 odstotka vseh prijavljenih posilstev.
Med skupno 95.461 žrtvami zločinov, pri katerih je bil med osumljenci vsaj en priseljenec, je bilo lani 48 odstotkov oz. 45.889 Nemcev (odstotek manj kot leta 2018).
Na področju poskusov umorov, kjer je bil med osumljenimi najmanj en priseljenec, je bilo lani med žrtvami 138 Nemcev, od tega jih je 27 umrlo. Med žrtvami spolnih zločinov so bili nemški državljani žrtve v 73 odstotkih primerov.
Med žrtvami kaznivih dejanj, katerih so bili osumljeni priseljenci je bilo tudi 31 odstotkov beguncev oz. prosilcev za azil, kar je skoraj enako kot leta 2018. 173 beguncev oz. prosilcev za azil je bilo vpletenih v umore in uboje, ta kazniva dejanja pa so terjala 17 življenj beguncev oz. prosilcev za azil.
Če je bil prosilec za azil ali begunec žrtev kaznivega dejanja, so bili v 21 odstotkih primerov med osumljenci nemški državljani. Delež takšnih kaznivih dejanj je od leta 2018 zrasel za 23 odstotkov. 53 prosilcev za azil je bilo žrtev kaznivih dejanj poskusa umora ali uboja, ko je bil med osumljenimi najmanj en Nemec, en begunec oz. prosilec za azil pa je med temi kaznivimi dejanji življenje izgubil.
Od množičnih migracijah v Evropo, še posebej Nemčijo, je slednja doživela velik porast kriminalitete, javnost so posebej močno pretresli tudi teroristični in spolni napadi priseljencev. Najhuje je bilo leta 2016, ko je bilo v Nemčiji sedem napadov z islamističnim motivom. Po tem ko je tovornjak decembra 2016 zapeljal na berlinski božični trg, država tri leta ni doživela nadaljnjih napadov, ducat so jih nemški obveščevalci tudi preprečili.
Med letoma 2015 in 2017 se je število poskusov in izvedenih kaznivih dejanj zoper življenje, to je ubojev, umorov, telesnih poškodb, ki imajo za posledico smrt itd. povečalo iz 2721 na 2971. Istočasno je število kaznivih dejanj z udeležbo priseljencev iz 233 naraslo na 447. Od leta 2017 se število kaznivih dejanj zopet zmanjšuje.
Najnovejše poročilo »Kriminaliteta v kontekstu priseljevanja« nemškega Zveznega urada za kriminalistično policijo kaže, da so bili v lanskem letu priseljenci nadpovprečno zastopani med storilci umorov, ubojev, hudih telesnih poškodb in posilstev.
Skoraj dve tretjine osumljenih priseljencev je mlajših od 30 let. Vsak tretji osumljeni priseljenec je bil kaznivih dejanj osumljen večkrat. Najbolj negativen razkorak glede na splošno populacijo je v starostni skupini 18 do 30 let, kjer so priseljenci v 52 odstotkih osumljenci kaznivih dejanj, medtem ko je skupno v tej starostni skupini 32 odstotkov osumljencev kaznivih dejanj.
Skupno število kaznivih dejanj prosilcev za azil oz. beguncev se je glede na leto prej zmanjšalo za okrog desetino. Tako je bilo lani manj tatvin, zločinov proti življenju, zločinov, povezanih z mamili, kaznivih dejanj zoper spolno nedotakljivost, pa tudi brutalnost in osebno svobodo. Se je pa močno povečalo število kaznivih dejanj na področju distribucije, posedovanja in produkcije otroške pornografije. Število vseh primerov je v primerjavi z letom 2019 lani naraslo za skoraj 170 odstotkov, število tovrstnih kaznivih dejanj, v katera je bil vpleten vsaj en priseljenec pa za 120 odstotkov, še kaže poročilo.
Prosilcev za azil vse več tudi med žrtvami
Čeprav je bilo lani v Nemčiji manj žrtev kaznivih dejanj kot leto prej, pa so bili to glede na 2018 pogosteje begunci ali prosilci za azil. Število žrtev v tej skupini se je od leta 2018 povečalo za 7,3 odstotka. Se je pa ta delež močno razlikoval na posameznih področjih kriminala. Med žrtvami poskusov umorov in ubojev je na primer delež prosilcev za azil in beguncev znašal devet odstotkov, na področju kaznivih dejanj proti spolni nedotakljivosti pa je bilo 2,2 odstotka registriranih žrtev prosilcev za azil oz. beguncev.
Delež kaznivih dejanj zoper spolno nedotakljivost se je v Nemčiji lani zmanjšal prvič po petih letih. Zabeležena sta bila 5.802 primera tovrstnih kaznivih dejanj, pri katerih je bil med osumljenci vsaj en priseljenec, kar je 10,1 odstotka vseh kaznivih tovrstnih kaznivih dejanj. Pri posilstvih je bil med osumljenci vsaj en priseljenec v 14,5 odstotka vseh prijavljenih posilstev.
Med skupno 95.461 žrtvami zločinov, pri katerih je bil med osumljenci vsaj en priseljenec, je bilo lani 48 odstotkov oz. 45.889 Nemcev (odstotek manj kot leta 2018).
Na področju poskusov umorov, kjer je bil med osumljenimi najmanj en priseljenec, je bilo lani med žrtvami 138 Nemcev, od tega jih je 27 umrlo. Med žrtvami spolnih zločinov so bili nemški državljani žrtve v 73 odstotkih primerov.
Med žrtvami kaznivih dejanj, katerih so bili osumljeni priseljenci je bilo tudi 31 odstotkov beguncev oz. prosilcev za azil, kar je skoraj enako kot leta 2018. 173 beguncev oz. prosilcev za azil je bilo vpletenih v umore in uboje, ta kazniva dejanja pa so terjala 17 življenj beguncev oz. prosilcev za azil.
Če je bil prosilec za azil ali begunec žrtev kaznivega dejanja, so bili v 21 odstotkih primerov med osumljenci nemški državljani. Delež takšnih kaznivih dejanj je od leta 2018 zrasel za 23 odstotkov. 53 prosilcev za azil je bilo žrtev kaznivih dejanj poskusa umora ali uboja, ko je bil med osumljenimi najmanj en Nemec, en begunec oz. prosilec za azil pa je med temi kaznivimi dejanji življenje izgubil.
Preberite še ostala članka iz tematike o integraciji beguncev v nemško družbo pet let kasneje
Zadnje objave
Priložnost za aktivne upokojence in močnejšo družbo
25. 5. 2026 ob 12:07
Ali lahko Slovenija še najde skupni jezik?
25. 5. 2026 ob 6:00
Fran Milčinski: Butalci so večni kot ljubljanski župan
24. 5. 2026 ob 19:00
Ali ministrica Prevolnik Rupel pred odhodom namerno znižuje kakovost v zdravstvu?
24. 5. 2026 ob 15:27
Dr. Jože Možina: Čakam, da bo prišel nov dan za gospoda Mukija
24. 5. 2026 ob 14:25
Maks Kumer: Najlepša glasba je spomladi v gozdu
24. 5. 2026 ob 12:00
Ptuj, naše najstarejše mesto
24. 5. 2026 ob 9:00
Ekskluzivno za naročnike
Ali lahko Slovenija še najde skupni jezik?
25. 5. 2026 ob 6:00
Fran Milčinski: Butalci so večni kot ljubljanski župan
24. 5. 2026 ob 19:00
Maks Kumer: Najlepša glasba je spomladi v gozdu
24. 5. 2026 ob 12:00
Prihajajoči dogodki
MAJ
26
MAJ
26
Matica pod zvezdami
18:00 - 19:00
MAJ
27
Vabilo na predavanje iz cikla Pozabljena zgodovina
11:00 - 12:00
MAJ
29
Andrej Perko: Premene 29. maj – 30. junij 2026
19:00 - 20:00
MAJ
29
Video objave
Izbor urednika
Domovina št. 252: Župan in institucije uničujejo kulturno dediščino
20. 5. 2026 ob 6:10
Domovina št. 251: Ujetniki Darsa
13. 5. 2026 ob 6:10
Domovina št. 250: Naša odgovornost je ohranjati živ spomin
6. 5. 2026 ob 6:10
Domovina št. 249: Dovolili smo, da nam državo vodijo politični aktivisti
29. 4. 2026 ob 6:10
Domovina št. 248: S kanalizacijo in nasiljem proti zdravju v Ljubljani
22. 4. 2026 ob 6:10
Domovina št. 247: Šolski sistem ustvarja družbo
15. 4. 2026 ob 6:10
0 komentarjev
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.