Je Nemcem uspelo zaposliti 1,7 milijona prišlekov z Bližnjega vzhoda?

POSLUŠAJ ČLANEK
Embed from Getty Images
Mineva pet let od tega, ko je nemška kanclerka Angela Merkel odprla vrata veliki množici migrantov. "Wir schaffen das", v prevodu "Zmoremo" je tedej dejala. V državo je leta 2015  prišlo približno 900.000 ljudi, med letoma 2015 in 2019 pa je v Nemčiji za azil zaprosilo približno 1,7 milijona ljudi, s čimer je  postala država s peto najvišjo populacijo beguncev na svetu.

Poklicne kvalifikacije beguncev so bile ob prihodu v Nemčijo bistveno nižje od drugih skupin tujcev, a ker je bilo 55 odstotkov tujcev ob prihodu v državo mlajših od 25 let, so Nemci velik potencial videli v možnosti izobraževanja prispelih migrantov. Glede na tedaj razpoložljive študije naj bi zaposlenost beguncev od manj kot 10-odstotne v petih letih zrasla na 50-odstotno. Kašni so rezultati po petih letih?

Približno 23 odstotkov odraslih beguncev je od prihoda v državo obiskovalo poklicno šolo ali fakulteto, večina pa je bilo vključenih v integracijske programe ali njim namenjene ukrepe na trgu dela oz. je aktivno iskalo službo ali bilo na starševskem dopustu kaže poročilo inštituta za trg dela in poklicno raziskovanje.

Študije sicer dajejo različne rezultate priseljevanja, v povprečju pa kažejo, da je zaposlitev našlo nekaj manj kot polovica beguncev, ki so v državo prispeli od leta 2015. Če je 68 odstotkov od 8.000 beguncev, ki so v Nemčijo prišli med leti 2013 in 2018 poročalo, da imajo službo, jih je bilo 17 odstotkov vključenih v plačane programe izobraževanja, tri odstotke pa jih je opravljalo plačano pripravništvo. Okrog 12 odstotkov je opravljalo t.i. malo delo, pri katerem lahko zaslužijo do 450 evrov mesečno. Približno tretjina beguncev zaposlitve ni našla, kaže novo poročilo.

Za svojo deželo v povprečju bolje izobraženi, a ...


Velik del migrantov je sicer v svoji domovini spadalo med bolj izobražene, kar velja za približno tri četrtine Sircev, ki so prišli v Nemčijo, navaja študija DIW. A hkrati opozarja, da imajo begunci v povprečju razmeroma nizko izobrazbo. Posebej visok je delež ljudi, ki nimajo formalne izobrazbe ali imajo osnovnošolsko stopnjo izobrazbe (35 odstotkov).

Po poročanju nemškega inštituta za ekonomske raziskave DIW je službo do sedaj našlo 40 odstotkov beguncev, večinoma pa naj bi šlo za obrobno zaposlitev, ker poklicnih kvalifikacij iz matičnih držav Nemčija ne priznava, saj pogosto ne ustrezajo njenim standardom.

Raziskovalci DIW opozarjajo, da to lahko negativno vpliva tudi na dobro počutje beguncev in s tem zmanjša uspeh njihove integracije. Posebej imajo težave pri iskanju zaposlitve migrantke.

Ženske se ne zaposlujejo


Letošnja študija kaže, da so migranti pri zaposlovanju še vedno precej pod povprečjem nemškega prebivalstva, saj je le slaba polovica ljudi, ki so se od leta 2013 priselili v Nemčijo, zaposlena.  Splošni pozitivni trend je nekoliko pokvarila tudi pandemija koronavirusa, saj je bilo veliko beguncev odpuščenih.

Delež zaposlenosti je sicer višji pri moških, medtem ko je zaposlenih le manj kot tretjina žensk, ki so od 2015 prispele v Nemčijo. Te tudi po prihodu v novo kulturo ostajajo doma.

Seveda je nemogoče integrirati milijon ljudi na enkrat. Medtem ko denarja v Nemčiji na tem področju ne primanjkuje, pa so kljub številnim pozitivnim zgledom še potrebne strategije in strokovnjaki, ki bodo integraciji migrantov v nemško družbo dali nov zagon.

Preberite še ostale članke v naši tridelni seriji 5 let kasneje: integracija beguncev v Nemčiji
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike