Evropska poslanka Assita Kanko: Mislila sem, da se strastno prepirajo Francozi in Italijani, ne pa tudi Slovenci (1.del)

Foto: Peter Merše
POSLUŠAJ ČLANEK
Oktobra je bila v Sloveniji misija Evropskega parlamenta, ki je ugotavljala dejstva o vladavini prava, stanju demokracije in svobode medijev v Sloveniji. Samo poročilo, ki je nastalo po misiji, je dalo drugačen vtis kot izjave članov misije v času obiska Slovenije. Hkrati se je kasneje izkazalo, da je v poročilo posegal tudi asistent poslanke, ki na misiji ni sodelovala.

Ker nas je zanimalo, kako na situacijo v Sloveniji gledajo poslanci, ki s slovenskimi razprtijami niso opredeljeni, smo o vtisih z misije pogovarjali z belgijsko poslanko afriških korenin Assito Kanko, ki je sodelovala na misiji v Sloveniji.

Kankojeva je tista poslanka skupine Evropskih konservativcev in reformistov (ECR), ki je ob bok razgreti razpravi o situaciji v Sloveniji tekom obiska evropske delegacije tvitnila, da je odraščala v afriški diktaturi in da lahko svojim kolegom v Evropskem parlamentu in Komisiji zatrdi, da Slovenija ne postaja diktatura.

Pred včerajšnjim glasovanjem o Resoluciji o vladavini prava v Sloveniji je v imenu ECR skupine vložila amandma, po katerem bi Evropski parlament ugotovil, da kljub politični polarizaciji in grobem tonu debate javne institucije v Sloveniji na splošno delujejo dobro, ter da Evropski parlament čestita Sloveniji za uspešno predsedovanje Svetu Evropske unije. Njen amandma je podprlo 306 poslancev, 360 poslancev jih je bilo proti, 20 se jih je vzdržalo in tako ni bil izglasovan.

Sama je bila med 284 poslanci, ki so glasovali proti sprejetju resolucije. Podrobneje o tem, kako so glasovali slovenski poslanci in o sami resoluciji, lahko preberete tukaj.



V prvem delu smo se s poslanko Kanko pogovarjali o tem, kako je potekalo ugotavljanje dejstev v času obiska Slovenije ter nastajanja poročila, v drugem delu, ki bo objavljen jutri, pa smo se dotaknili ključnih področij njenega dela – migracija, težave žensk in vprašanje svobode govora.

Nedavno ste obiskali Slovenijo na misiji iskanja dejstev z delegacijo Evropskega parlamenta. Kako ste videli Slovenijo v času vašega obiska?

Slovenijo sem obiskala kot članica odbora LIBE, odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve. Naš namen je bil ugotavljanje dejstev v povezavi z vladavino prava, vključno s tem, kako je organizirano pravosodje, ali so novinarji svobodni in podobno.

Srečali smo veliko funkcionarjev in novinarjev in spregovorili smo s predsednikom Ustavnega sodišča. Ko smo se vrnili iz Slovenije smo skupaj sestavili zaključke in imeli nekaj razprav v parlamentu.

Nedavno sem opazila, da so se nekatere stvari premaknile na bolje. Imenovana sta bila delegirana tožilca, kar je seveda dobro, čeprav se je zgodilo nekoliko pozno. Ampak bodimo konstruktivni in delajmo skupaj naprej. Naš namen je, da izboljšujemo vladavino prava, ne da imamo neskončne prepire.

V Sloveniji sem tudi doživela, da so mi predstavniki institucij in sodišč govorili, da delajo dobro, da lahko korektno opravljajo svoje delo. Jaz jim verjamem. Po drugi strani pa so mi novinarji rekli, da ne morejo delati optimalno, ker je njihovo delo oteženo. Tudi njim sem verjela.

Mislim, da pri misiji iskanja dejstev potrebujemo neko ravnotežje. Nenazadnje je to misija iskanja dejstev. Upoštevajoč vse, kar sem videla menim, da je nekaj stvari, ki vzbujajo skrb, so pa tudi področja, ki v Sloveniji odlično delujejo.

Presenetila me je pa intenzivnost, s katero se posamezniki v Sloveniji prepirajo, še posebej na Twitterju. Če bi bil moja 14-letna hčerka z menoj, bi ji pokrila oči, da ne bi gledala, kaj se dogaja na slovenskem Twitterju.
Presenetila me je pa intenzivnost, s katero se posamezniki v Sloveniji prepirajo, še posebej na Twitterju.

Debata, ki ste jo videli v Sloveniji, je bila očitno zelo intenzivna. Vas je presenetilo, kako nasprotujoča stališča so vam predstavljali različni posamezniki v Sloveniji?

V Sloveniji sem bila prvič. Prej sem mislila, da so predvsem Francozi in Italijani tisti, ki se strastno prepirajo, nisem pa pričakovala, da so taki tudi Slovenci. Tako da sem bila presenečena. Drži pa, da ima vsaka dežela svojo politično kulturo in očitno je to vaša. Na Nizozemskem so ljudje denimo zelo neposredni, ampak vljudni. V Flandriji je situacija spet drugačna, tam so bolj nežni in diplomatski.

Ni pa me presenetilo, kako nekateri ljudje pri vas govorijo o ženskah v politiki, ker gre za problem, ki se pojavlja povsod. Veliko delam na področju odnosa do žensk v politiki. Veliko je seksizma in bojev, ki so povsem nesprejemljivi. Mislim, da se mora to spremeniti. Ne samo v Sloveniji, ampak po vsem svetu. To se mora spremeniti. Tudi sama kot ženska v politiki sem doživela že veliko čudnih stvari. Ampak jaz reagiram. Ne pustim se zatirati. Gre pa za zaskrbljujočo zadevo.

Mislim, da bi bolj morali paziti na jezik, ker izgovorjene besede nosijo energijo in ta energija lahko škoduje.

Foto: Peter Merše


Kaj se vam je na misiji v Sloveniji zdelo najbolj zaskrbljujoče?

Najbolj me skrbi, da zapravljamo preveč časa za prepire, namesto da bi skupaj gradili. Pomembno je, da se pogovarjamo, da pohvalimo dobre stvari in kritiziramo kar je slabo, vsi skupaj pa moramo vedeti, kam si želimo priti.

Slovensko predsedovanje Evropski uniji je priložnost, da se pokaže, kam si kot Evropa želimo priti.

Po koncu vaše misije je bilo spisano poročilo o situaciji v Sloveniji, za katerega se je kasneje izkazalo, da je vanj posegal tudi asistent poslanke Tanje Fajon, ki ni bila del delegacije. Je normalno, da asistenti poslancev, ki niso bili na misiji, urejajo poročila misije?

O tem nisem obveščena. Kar vem je, da ko gremo politiki na misijo, imamo s seboj svoje asistente in predstavnike LIBE sekretariata. Tudi sama sem imela svoje asistente, ki so bili ves čas z menoj in so sodelovali tudi pri pripravi poročila. Včasih poteka razprava tudi med političnimi skupinami in potem pride zraven še nekaj druge administracije in glede vseh detajlov potem nismo obveščeni, tako da tega podrobneje ne bi komentirala.

Če kdo meni, da kaj ni delovalo tako, kot mora, potem naj piše predsednici LIBE odbora in se bomo o tem pogovorili. Tako deluje demokracija.



Pred obravnavo na plenarni seji v Evropskem parlamentu je poslanka Romana Tomc (SDS-EPP), ki je bila del misije odkrivanja dejstev v Sloveniji na področju vladavine prava, demokracije in svobode medijev, razkrila, da je v poročilo posegal asistent evropske poslanke Tanje Fajon (SD, S&D) Jure Tanko.

Fajonova je ob razkritju povedala, da je Tanko poročilo (le) lektoriral oz. odpravil nekaj slovničnih napak. Naknadno se je oglasila tudi predsednica komisije Sophie in't Veld, da je to stalna praksa pri pripravi poročil.



Ali je potemtakem normalno, da kdorkoli iz politične skupine ureja poročila, ali samo tisti poslanci in asistenti, ki so se udeležili misije?

Podrobnosti postopka niso moje delo v parlamentu, tako da tega rajši ne bi komentirala.

Kar se mi zdi pomembno je to, kar sem videla v poročilu in sem tudi povedala v razpravi, na tiskovni konferenci in na Twitterju. Sam postopek nastajanja poročila pa je v domeni predsednice misije. To ni moje delo, zato se v te podrobnosti ne spuščam.

Pa je vsebina poročila skladna s tem, kar ste videli v Sloveniji?

Poslanci prihajamo iz različnih ozadij in gledamo z različnih perspektiv, ampak videli smo ista dejstva. So področja, ki delujejo dobro. Je še kar nekaj prostora za napredek in imamo tudi kar nekaj priporočil. Samo Bog je popoln (smeh), priznavamo pa, da je nekaj stvari, ki dobro delujejo.

Namen poročila in debate, ki je potekala v Strasbourgu je bil, da lahko vsaka skupina predstavi svoje mnenje, sledile pa bodo tudi nove debate in spremljanja stanja, da dosežemo ravnotežje.

Foto: Peter Merše


Assita Kanko je belgijska časopisna kolumnistka, podjetnica, borka za človekove pravice in poslanka evropskega parlamenta. Rojena je bila v Burkini Faso. Je borka za pravice žensk, posebej za prepoved obrezovanja deklic in prisilnih porok kar je še vedno praksa v več muslimanskih državah in tradicionalnih islamskih družbah.

Leta 2001 se je preselila na Nizozemsko, kasneje pa je v Bruslju doštudirala novinarstvo. Od leta 2008 je državljanka Belgije. Leta 2012 je bila izvoljena v četrtni svet četrti Ixelles v Bruslju, leta 2018 se je pridružila Novemu Flamskemu zavezništvu in na njihovi listi leta 2019 postala evropska poslanka. 

V drugem delu pogovora pa več o njeni življenjski poti, spoznanjih in izkušnjah, njenem pogledu na Evropo, priseljevanje na območje Evropske unije ter tudi o odnosu EU-ja do evropskih korenin, vrednot, na katerih je bila osnovana.

Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike