Resolucija o vladavini prava v Sloveniji v EP izglasovana: kako svoj glas ZA ali PROTI pojasnjujejo slovenski evropski poslanci

Tadeja Zabret
Foto: Twitter, https://www.europarl.europa.eu/
POSLUŠAJ ČLANEK
Evropski parlament je danes potrdil resolucijo z naslovom Temeljne pravice in vladavina prava v Sloveniji, ki so jo vložile in podprle politične skupine Socialistov&demokratov, Renew (liberalcev), Zelenih in Levice, proti pa so bili v EPP, ECR ter ID.

Za resolucijo je glasovalo 356 poslancev, proti 284, 40 pa se jih je glasovanja vzdržalo.

Od slovenskih evroposlancev so resolucijo podprli Tanja Fajon, Irena Joveva, Klemen Grošelj in Milan Brglez. Proti njej so glasovali Romana Tomc, Milan Zver in Franc Bogovič, medtem ko je bila Ljudmila Novak pri glasovanju vzdržana.

Slovenske evroposlance smo prosili tudi za obrazložitev njihovega glasu. Pri tem zastopajo popolnoma diametralno nasprotna stališča. Medtem ko poslanci strank leve opozicije izpostavljajo, da so v resoluciji nevtralna dejstva o stanju v Sloveniji, ki močno skrbijo evroposlance in celotno EU ter Slovenijo postavljajo ob bok Madžarski in Poljski, pa evroposlanci iz vrst koalicije opozarjajo na vsebinsko nedoslednost in praznost resolucije ter izpostavljajo, da gre za izvažanje poskusov rušenja aktualne vlade s strani leve opozicije na evropski parket.

Vseeno pa to po njihovih besedah v Evropskem parlamentu ne zanima nikogar, ne bo oblatilo ugleda Slovenije v EU ali zasenčilo uspešnosti slovenskega predsedovanja.

O čem govori resolucija?


Resolucija, katere osnutek smo na Domovini že predstavili, zadeva predvsem imenovanje evropskih delegiranih tožilcev, financiranje Slovenske tiskovne agencije in pritiske na uredniško politiko RTV Slovenija. Kritična je do aktualne vlade, predvsem vladanja z odloki in domnevnega zastraševanja javnih funkcionarjev in institucij.

Poleg tega opozarja na razdeljenost slovenske družbe, nizko raven javne razprave in poziva k ohranitvi temeljnih evropskih vrednot, spoštovanju ustave in mednarodnega prava. Kritična je do zakona o državno-tožilski službi, velik del pa zadeva medije; predvsem gre za opozorila o upadanju uredniške avtonomije ter pomenu financiranja javnih medijev.

Med drugim je v resoluciji tudi nekaj pohval, na primer ocena, da institucije v Sloveniji delujejo dobro, pohvaljeno je bilo tudi slovensko predsedovanje.

Romana Tomc: Zaradi resolucije slovenska vlada v EU ne bo utrpela nobenih posledic ali zmanjšanja ugleda


Romana Tomc (SDS/EPP) je v zapisu na Facebooku že pred glasovanjem zapisala, da je resolucija prazna, »rezultat napada na slovensko vlado s strani domače opozicije,« za kar je več kot dovolj dokazov, povsem jasno pa tudi, da je končno besedilo nastajalo s pomočjo slovenskih avtorjev. Ker je financiranje STA urejeno, delegirana tožilca pa imenovana, so po njenih besedah avtorji morali vnesti nekatere nove »ugotovitve in priporočila«, ko so »iskali kaj oprijemljivega, kar bi lahko naprtili vladi«.

Po njenih besedah resolucija evroposlancev in ljudi v drugih državah ne zanima. »Zaradi sprejetja tega dokumenta slovenska vlada v Evropski uniji ne bo utrpela prav nobenih posledic, niti zmanjšanja ugleda. O resoluciji se po hodnikih Evropskega parlamenta ne govori, veliko pa se govori o odlično opravljenem predsedovanju,« piše Tomčeva.

Tanja Fajon: Dokument ni politične narave, ampak vsebuje dejstva, v Sloveniji je nekaj resno narobe


Nasprotno evroposlanka Tanja Fajon v odzivu pravi, da je bila resolucija o vladavini prava v Sloveniji  deležna velike pozornosti. »Dokument ni politične narave, ampak vsebuje dejstva. Evropski parlament slovensko vlado poziva k spoštovanju pravne države, kar ravno vlada s poseganjem v policijo, blokiranjem imenovanja državnih tožilcev ter nespoštovanjem sodb sodišč, sicer resno ogroža,« piše na svoji spletni strani. Da so o stanju demokracije v Sloveniji v Evropskem parlamentu letos razpravljali večkrat, je po njenih besedah dovolj zgovorno dejstvo, da je v Sloveniji nekaj resno narobe.

»Najprej moram izraziti obžalovanje, da se Evropski parlament sploh ukvarja s Slovenijo na tak način. Sam bi si namreč želel, da temu ne bi bilo tako. Sem pa resolucijo podprl, ker menim, da opozarja na probleme, ki v Sloveniji obstajajo in jih moramo čim prej rešiti skladno z najvišjimi demokratičnimi standardi,« pa je za Domovino dejal njen strankarski kolega Milan Brglez.

https://twitter.com/tfajon/status/1471503862854873103

Poslanca LMŠ: Slovenija vnovič ob boku Madžarski in Poljski


Poslanca Irena Joveva in Klemen Grošelj (LMŠ/Renew Europe) pa ugotavljata, da nas večinska podpora resoluciji »žal vnovič postavlja ob bok državam, kot sta Madžarska in Poljska, kjer je demokratično ureditev države oblast prelevila v avtoritarno družbo vladavine (interesnih skupin) ene stranke«. Po njuni oceni resolucija vključuje »zgolj nekatere ključne težave, ki se pojavljajo pri vladavini sedanje oblasti,« ki pa se stopnjujejo. Po njunem mnenju gre za slabitev položaja Slovenije v EU, kjer si »nihče ne želi še ene države članice, katere oblast spodjeda pravni red EU.“

Bogovič in Zver: V EP vsi razumejo, da gre za notranjepolitično zadevo, resolucija je zaključek neprimerne politične akcije SD in LMŠ


Po besedah poslanca Franca Bogoviča (SLS/EPP) je resolucija zaključek povsem neprimerne politične akcije slovenske SD in LMŠ, ki se je pričela takoj po nastopu Vlade RS, pri čemer je bila en od front odprta tudi v Evropskem parlamentu. Obsodil je zlorabo EP za notranje politične boje, resolucijo pa označil za vsebinsko nedosledno in prazno. »Tudi sam sem sicer razočaran nad kulturo političnega dialoga in javnega govora v Sloveniji, ki ne ustvarja konstruktivnega ozračja za reševanje resnih problemov, v katerih se nahajamo v Sloveniji, EU in globalno. Vendar to ni kršitev načel pravne države, pač pa stvar kulture dialoga in nesposobnosti skupnega sprejemanja rešitev, ki so dobre za državo in bi povezale Slovenijo in njene ljudi,« je zapisal v sporočilu za javnost.

Resolucije ni podprl tudi poslanec Milan Zver (SDS/EPP). V Obrazložitvi za Domovino je po njegovih besedah tudi v skupini EPP »prevladalo večinsko spoznanje, da levica izrablja institucijo Evropskega parlamenta ter načelo vladavine prava z namenom, da ruši desnosredinske vlade v Evropski Uniji«. Po njegovih besedah vsebina resolucije ni na pričakovani strokovni ravni, na večih mestih pa navaja netočne in zavajajoče podatke. Poudaril je, da resolucija ne more zasenčiti uspehov slovenskega predsedovanja, da njena vsebina v EU nikogar ne zanima, saj »vsi razumejo, da gre za notranjepolitično zadevo, prenešeno na evropski parket tudi s pomočjo nekaterih slovenskih poslancev".

Poslanka Ljudmila Novak (NSi/EPP) se je odločila, da bo pri glasovanju o resoluciji vzdržana, odločitve pa ni želela dodatno komentirati.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike
Natisni Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Povezani članki

V Evropskem parlamentu peticija o pravici do pokopa in spoštljivega spomina na žrtve komunističnih pobojev v Sloveniji. Boste oddali svoj podpis podpore?
  • 09. 12. 2023
Evropska levica straši pred morebitno bodočo desno Evropo. Ankete kažejo, da se lahko zgodi
  • 30. 12. 2023
Orwellovski Novorek v Bruslju je postal del standardnega repertoarja: seznamu kaznivih dejanj se pridružuje sovražni govor
  • 24. 01. 2024