Pohod Levice v imenu "antifašizma" kaže, zakaj bi vsi moderni konservativci morali brati Georgea Orwella

Ko je minister Vasko Simoniti zapustil sejo odbora za kulturo na temo Društva za promocijo tradicionalnih vrednot (ki ga je vodil sedaj že odstopljeni razvpiti član Rumenih jopičev), je z odgovorom na očitke poslanke Levice, Nataše Sukić sprožil pravi vihar.

Ministrov odgovor na očitke o podpori neonacizmu, da so "Fašizem, komunizem in nacizem ista plat zločinskih ljudi, ki so zavestno peljali do tega, do česar so peljali. To so trije zločinski režimi in sistemi, ki so med seboj popolnoma primerljivi. Konec koncev izvirajo iz istih logov," je pol leta pred volitvami slovenski levici dal novo "municijo" v slikanju vsega kar ni levo kot naci-fašističnega.

A poslanka Levice je podcenjevala doktorja zgodovinskih znanosti in upokojenega profesorja, ki očitno zelo dobro pozna prozo predvojnega komunista ter nato komunističnega spreobrnjenca Georgea Orwella. Minister je namreč ugotovil, da se s takšno mentalno kolobocijo, kot jo je v zadnjem letu sestavila slovenska levica, nima smisla ukvarjati.

https://twitter.com/Marija94437319/status/1437662748377325569



Jeza ministrovih nasprotnikov ni v očitkih, da naj bi minister s seje "pobegnil". Jeza je v tem, da je našel učinkovit odgovor na neprestano opletanje s fašizmom ter nacizmom. Že leta 2018 je Peter Rak v Delu objavil članek o zmerljivki 'fašist', v katerem izhaja iz primera Orwellovega eseja, 'Kaj je fašizem', iz leta 1944, ki je nastal v vihri druge svetovne vojne in dolgo po tem, ko se je znani pisatelj razočaran vrnil iz španske državljanske vojne (naj na tem mestu še omenimo, da je Orwell nato v manj kot v letu dni, 17. avgusta 1945 napisal svojo svetovno znano satiro, Živalska farma).

Jeza ministrovih nasprotnikov ni v očitkih, da naj bi minister s seje ''pobegnil". Jeza je v tem, da je našel učinkovit odgovor na neprestano opletanje s fašizmom ter nacizmom.

Poglejmo, kaj je o terminu 'fašist' torej povedal George Orwell: "Uporaba termina fašist je postala povsem brezpredmetna. Z njim se obklada konservativce, liberalce, socialiste, komuniste, trockiste, nacionaliste, katoličane, zagovornike in nasprotnike vojne. Pa tudi Rudyarda Kiplinga, Mahatmo Gandhija, Čankajška, kmete, učitelje in zagovornike bikoborb ter lova na lisice."

V Sloveniji je uporaba pojmov 'fašist' ter 'fašizem' izjemno narasla po izbruhu finančne krize, ko je slovenska levica v takratnem valu evropskega levega prebujenja, ki so ga poosebljali španski Podemos ter predvsem grška Siriza, v vsem začela videti fašistične prikazni. To se je v naslednjem desetletju samo še stopnjevalo ter dobilo pospešek z vstopom neo-komunistične Levice v državni zbor.

A vendarle so nastavki slovenskega anti-"fašističnega" boja tleli že prej. Na spletu je mogoče najti staro izdajo revije Borec iz leta 2006. Revijo Borec je decembra 1948 ustanovil republiški odbor Zveze združenj borcev NOB in ki izhaja od septembra 1949 vse do danes, s pomočjo javnih sredstev Javne agencije za knjigo RS. Kakorkoli, v članku iz leta 2006 z naslovom, 'Roza peterokraka: Prva vzhodnoevropska demonstracija ponosa', najdemo tole cvetko o konservativni družbeni stvarnosti na Poljskem: "Poljski primer je eden od večjih tlakovcev v prepričanju o sprejemljivosti fašistoidnih in nacistoidnih neo-klero-konservativnih politik."

Ta neverjetno bizarna skovanka 'fašistoidni in nacistoidni neo-klero-konservatizem' po svojem nastanku pravzaprav zelo spominja na slovensko verzijo, t.i. wokeisma oz. prebujenja, ki se je očitno podobno kot v ZDA, tudi pri nas najprej razširil v določenih sferah civilne družbe.

Prvo alergijo na karkoli desnega in konservativnega je slovenska levica dobila že tik pred samo osamosvojitvijo, ko je 6. marca 1991 opozicijska Liberalno-demokratska stranka, naslednica nekdanje Zveze socialistične mladine, svarila pred "še vedno živim dinastičnim duhom Habsburžanov, ki se kaže v tesnejših povezavah z Avstrijo," in pred domnevno "naraščajočo katoliško usmeritvijo slovenske vlade."

Ta opozorila nekdanjega LDS-a o 'groznih Habsburžanih' so tako po tridesetih letih pred časom zopet zasijala v članku Mateje Ratej v Delu, ki svari pred tem, da bi Cirila Žebota razglasili za "velikana slovenske osamosvojitve" in da ne zasluži spominskega obeležja, ker je  bil dotični "predvojni privrženec radikalnega katolicizma."

Obkladanje s 'fašisti' je v Sloveniji očitno postalo način ožigosanja vseh mogočih sovražnikov simpatizerjev slovenskega komunističnega režima ter njegovih metastaz.

Gremo se igrico: "najdi fašista"

Minister Simoniti je v odločnem odgovoru poslanki Sukićevi ter s tem, da je zavrnil sodelovanje v levičarski igrici 'Najdi fašista' naredil tisto, kar bi slovenska desnica oz. ne-levi del političnega prostora moral narediti že zdavnaj. Obkladanje s 'fašisti' je v Sloveniji očitno postalo način ožigosanja vseh mogočih sovražnikov simpatizerjev slovenskega komunističnega režima ter njegovih metastaz. Minister je z jasno obsodbo ter IZENAČITVIJO vseh TREH (!) totalitarizmov efektivno kot moderni George Orwell slovenski levici nastavil ogledalo.

Navsezadnje, če se zopet vrnemo k slavnemu angleškemu pisatelju, kako bi njegov sestavek iz tistega znamenitega eseja lahko prevedli v slovenske razmere? Uporaba termina fašist je v Sloveniji postala povsem brezpredmetna. Z njim se obklada pomladnike, konservativce, liberalce, SDS-ovce, NSi-jevce, Počivalškove SMC-jevce, katoliške nedeljnike, samo-kulturne katolike, Pahorjeve simpatizerje, zagovornike cepljenja in nasprotnike cepljenja. Pa tudi Iva Boscarola, Igorja Akrapoviča, dr. Milana Kreka, novinarja Bojana Požarja, freudovskega psihologa Romana Vodeba, bralce Domovine, bralce Ognjišča, bralce Financ, kmete ob Kolpi iz Kostela in Osilnice, samostojne podjetnike iz Gorenjske, zagovornike nedeljske goveje juhe, poslušalce narodno zabavne glasbe ter ljubitelje praženega krompirja.

Zakaj bi se pustili voditi levici za nos ter vse naštete poizkušali stlačiti v kalup 'fašistoidnih in nacistoidnih neo-klero-konservativnih politik', kot je to pred desetletjem zapisala revija Borec? Slovenski pomladniki imamo pomembnejše skrbi kot je klanjanje ter odgovarjanje novodobnim borčevskim 'heroinjam'  v podobi poslank slovenskega levega političnega ešalona.

Novinar Dejan Steinbuch je na Portal Plusu ob evropolemiki s Tajanijem in njegovimi brezni leta 2019 zapisal ravno to: "S fašisti in komunisti, pa seveda tudi nacisti, smo doživeli in preživeli najbolj mračna leta prejšnjega stoletja. Morda bi bil že čas, da te zombije spustimo nazaj v 20. stoletje, naj se tam zmenijo sami med sabo, vrata za seboj pa trdno zaprejo in zaklenejo."

Minister Simoniti je na odboru ta vrata retorično zaloputnil. Morda je čas, da nanje damo močan zapah. Da se pred volitvami skoznje ne prikrade nov "fašistični" preplah oz. prepih.