Anketa: volivci leve opozicije bolj brezskrbni glede okužb, ukrepe upoštevajo manj

Uredništvo
POSLUŠAJ ČLANEK
Ameriška agencija za raziskovanje javnega mnenja Gallup je septembra izvedla raziskavo, v kateri je ugotavljala razlike v odnosu do epidemije Covid-19 med volivci republikancev in demokratov.

Ugotovila je domala neverjetne razlike. Izkazalo se je namreč, da se okužbe s koronavirusom boji 77 % volivcev in 80 % volivk demokratov, a le 20 % volivcev  in 29 % volivk republikancev. Razlika torej kar okoli 50 odstotnih točk!

Odnos do koronavirusa se torej razlikuje po politični ločnici levo / desno. Zato smo v preteklem tednu tudi na Domovini naše bralce povprašali, kakšen je njihov odnos do koronavirusa in zaščitnih ukrepov v zvezi z njim, obenem pa jih prosili, da navedejo tudi svoje politične reference.

Kakor smo predvidevali, se je tudi v Sloveniji izkazala ločnica med volivci desnosredinske koalicije in leve opozicije. A nasprotno kot v ZDA so v Sloveniji bolj zaskrbljeni glede koronavirusa volivci desnice oziroma desnosredinske koalicije.

V nadaljevanju vam podrobneje predstavljamo rezultate ankete, v uredniškem komentarju pa ugotavljamo, kako politika vpliva na odnos volivcev do koronavirusa.

Največja razlika - pri strahu pred okužbo in uporabi aplikacije


Odgovore v naši anketi smo razvrstili v dve skupini (upoštevali smo samo tiste, ki so izrazili svojo politično preferenco na morebitnih volitvah):

  1. Na volivce vladnih strank (med njimi največ volivcev SDS, približno pol manj volivcev NSi, pa tudi manjši delež volivcev SMC in DeSUSa - med bralci, ki so izpolnili anketo, so torej zastopani volivci vseh koalicijskih strank).

  2. Na volivce leve opozicije (med njimi je slaba polovica volivcev SD, približno četrtina volivcev Levice, približno četrtina volivcev LMŠ ter le majhen del volivcev SAB - ni pa v anketi sodeloval noben volivec SNS, tako da v celoti gre za volivce leve opcije).


Pri vprašanjih 3 do 7 smo bralce spraševali po upoštevanju preventivnih ukrepov v časovno omejenem obdobju zadnjih 14 dni.



Ugotovitve:

  • Volivci vladnih strank so bolj zaskrbljeni, da se bodo okužili s koronavirusom - razlika 20 odstotnih točk. Manjša je razlika pri zaskrbljenostjo zaradi morebitne okužbe na delovnem mestu - 10 odstotnih točk.

  • Največja razlika je pri uporabi aplikacije #OstaniZdrav - uporablja jo kar 37 odstotnih točk manj volivcev leve opozicije.

  • Zaščitne ukrepe upošteva nekaj več volivcev koalicije, a je na tem področju razlika manjša (večinoma manj kot 10 odstotnih točk). Najbliže sta si obe skupini pri nošnji mask v zaprtih javnih prostorih - maske redno nosi več kot 95 % obeh skupin volivcev.


* Obveza nošnje mask zunaj je bila sprejeta šele v času, ko je naša anketa že potekala.

Zaupanje vladi - tudi pri petini volivcev leve opozicije


Anketirane smo povprašali tudi, koliko zaupajo vladi pri soočanju z epidemijo. Razlika je tu seveda pričakovana. Je pa med volivci vladnih strank le 7 % takih, ki vladi pri soočanju z epidemijo ne zaupajo, medtem ko vladi zaupa (bolj ali zelo) kar 21 % tistih, ki izražajo namero, da bi volili stranke leve opozicije.

Volivci desnosredinske koalicije:



Volivci leve opozicije:



Razlika je seveda tudi pri oceni primernosti vladnih ukrepov. Če vladnemu soočanju z epidemijo ne zaupa 7 % anketirancev iz vrst njenih volivcev vladne koalicije, pa jih njene nove ukrepe kot prestroge ocenjuje nekaj več: 11 %.

Zanimiv pa je rezultat pri tem vprašanju med volivci leve opozicije. Le polovici volivcev leve opozicije se zdijo ukrepi prestrogi, medtem ko ostali polovici pravšnji ali celo premalo strogi.

Volivci desnosredinske koalicije:



Volivci leve opozicije:


Našo anketo smo izvajali od torka, 13., do petka, 16. oktobra v njej je sodelovalo 1.753 ljudi. Ravno v teh dneh je prišlo do največje zaostritve epidemiološke situacije v drugem valu. Zato smo pri spremljanju odgovorov tekom ankete opazili zanimiv trend - pri določenih odgovorih se je razlika med volivci koalicije in volivci leve opozicije vsak dan manjšala.


Najbolj opazno je bilo to pri vprašanju ocene ukrepov (več volivcev leve koalicije je na začetku anketnega obdobja ocenjevalo ukrepe vlade kot prestroge) in pa pri izražanju strahu pred okužbo (ta se je med volivci leve koalicije tekom anketnega obdobja hitreje povečeval in razlika z volivci koalicije posledično manjšala). Zato lahko upravičeno sklepamo, da bi bila pri določenih vprašanjih večja razlika med volivci desnosredinske koalicije in leve opozicije, če bi anketo zaključili pred zaostritvijo drugega vala.




https://twitter.com/StevenJDuffield/status/1315031470797451265

https://twitter.com/Andrazus/status/1317473193452601345

https://twitter.com/Andrazus/status/1317474927163957256

Slovenija je sicer po številu dnevnih okužb na milijon prebivalcev skočila v svetovni vrh:

KOMENTAR: Uredništvo
Ni vseeno, kako kdo voli - in kdo kaj reče

Politične preference vplivajo na odnos volivcev do koronavirasa, to je dejstvo. A daleč od tega, da bi lahko preprosto dejali, da so volivci levice glede njega praviloma manj zaskrbljeni in manj disciplinirani pri zaščitnih ukrepih, kot smo v naslovu tega članka ugotovili za Slovenijo. Na to, kako ta ločnica poteka v posamezni državi, vpliva več dejavnikov. Velikega pomena  je, kdo je na oblasti in izvaja ukrepe (ta bo deležen nasprotovanja, najsi bo lev ali desen), nemajhen vpliv pa ima tudi kulturne specifike (v ZDA so denimo konservativci veliko bolj občutljivi na varovanje osebne svobode kot slovenska desnica). Zelo velik vpliv imajo politični vodje. Tako veliko razliko med demokrati in republikanci v ZDA (poleg že navedenih kulturnih razlik) lahko pripišemo prav osebnosti predsednika Trumpa, ki je s svojim konstantnim "nasprotovanjem" virusu odločilno pripomogel, da se je v republikanskem volilnem telesu tako jasno izrazila brezskrbnost glede virusa in neupoštevanje ukrepov. (Pri ZDA je potrebno omeniti še to, da je ločnica oblast / opozicija kar zadeva ukrepe proti koronavirusu bolj kompleksna, saj veliko ukrepov na tem področju vodijo lokalne oblaste, ki so tudi demokratske). Tudi v Sloveniji je opazna vrzel med volivci desnice / levice (vladne opozicije / koalicije), čeprav v primeru naše ankete več kot pol manjša kot v ZDA. V naši anketi se je največja vrzel pokazala pri uporabi aplikacije. Vzrok je v tem, da jo ljudje dojemajo kot izrazito vladni projekt, obenem pa se je s pomočjo mainstream medijev in opozicije tudi konstantno sejal strah pred vdori v zasebnost. Opazna razlika tudi v splošni zaskrbljenosti glede koronavirusa, ki je pri volivcih koalicije večja kar za 20 odstotnih točk. Ko pa pridemo do spoštovanja ukrepov, pa je razlika sicer opazna, a ne tako velika, kot bi morda pričakovali. Morda je treba pri tem vzeti v ozir, da so lahko levo usmerjeno volivci, ki so odgovarjali na našo anketo, manj radikalno. Na to bi lahko sklepali tudi iz njihove dokaj prizanesljive ocene strogosti vladnih ukrepov - raziskava na širši populaciji bi lahko dala drugačne rezultate. Morda pa vendarle kažejo rezultati na to, da pri Slovencih tudi nasprotniki vlade začnejo resneje upoštevati ukrepe, ko gre zares (na kar je pokazal zlasti trend premika tekom ankete). Gotovo na odnos tako levega kot pretežno desnega volilnega telesa v Sloveniji vplivajo tudi politični liderji. A podatki iz naše ankete kažejo na to, da moč "koalicije nasprotnikov" ni tako velika kot denimo v ZDA. Resda veslači opozicijskega četverca brez krmarja konstantno kritizirajo vladno soočanje z epidemijo, pri ukrepih pa se glede na epidemiološko sliko obračajo po vetru oziroma po načelu "maske dol, maske gor". Pri liderstvu "koalicije nasprotnikov" pa imajo kar močno konkurenco tudi v raznih "infuenserjih". O tem se lahko plastično prepričate iz spodaj navedenega tvitov Andraža Zorka iz agencije Valicon.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike
Natisni Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Povezani članki

Petošolec, ki razlaga, da mu je pes pojedel domačo nalogo, je bolj prepričljiv od poslancev koalicije
  • 26. 11. 2023
Anketa Dela: padanju Svobode ni videti konca, pridobiva pa zgolj SD
  • 11. 12. 2023
Anketa POP TV: Nadomestni predsednik vlade najslabše ocenjeni politik v državi
  • 27. 11. 2023