Anketa POP TV: DeSUS praktično izbrisan, porast neopredeljenih

Uredništvo

Zadnja septembrska javnomnenjska raziskava, Medianina za POP TV, je prinesla kar nekaj nihanj, tako glede na anketo prejšnjega meseca iste agencije kot na preostale v septembru opravljene ankete.

Po tej meritvi je podpora poskočila LMŠ in NSi, padla pa Levici in še posebej drastično DeSUS-u. Močno, za 7 odstotnih točk, se je povečal delež neopredeljenih. Vlado podpira 37 % vprašanih, slaba polovica ji nasprotuje.

Če bi bile volitve minulo nedeljo, bi opredeljeni anketiranci najpogosteje obkrožili SDS (22,5 %), nato LMŠ (18,5%) in Socialne demokrate (15,3 %). Sledita Levica z 9,7 % in NSi z odstotkom nižjo podporo. V državni zbor bi se uvrstila še SNS s 5,1 % podporo med opredeljenimi, druge stranke pa bi ostale pod parlamentarnim pragom.

SAB bi zbrala 3,8 %, SLS 2,8 %, DeSUS zgolj 1,6 %, SMC pa pol odstotka podpore.

Klik za povečavo


V anketi se je opredelilo zgolj 61 odstotkov sodelujočih. Četrtina jih ne ve, koga bi volili, 12 % ne bi volilo nobene stranke, 3 % jih ni želelo odgovoriti, odstotek sodelujočih pa bi oddal prazno glasovnico.

Takšni so rezultati med vsemi vprašanimi anketiranci po grafiki POP TV.


Med anketami precejšnje razlike


Primerjava opredeljenih sodelujočih v štirih septembrskih anketah kaže na kar precejšnje, statistično značilne razlike med anketami. Medianina je, glede na ostale tri, podcenila SDS, in precenila LMŠ ter SNS. Skupaj z Večerovo/Dnevnikovo Ninamedio sta namerili precej višjo podporo NSi ter hkrati precej nižjo DeSUS-u.

So si pa ankete blizu pri namerjeni nizki podpori SMC, stabilni podpori Levici, SLS ter tudi SAB, ki se steguje proti parlamentarnemu pragu.

Na lestvici priljubljenosti politikov Borutu Pahorju sledijo Tomaž Gantar, Janez Lenarčič in Ljudmila Novak. Tanja Fajon je šesta, Matej Tonin sedmi, Marjan Šarec osmi, Janez Janša dvanajsti, med 15. in 17. mestom so razporejeni Zmago Jelinčič, Alenka Bratušek in Luka Mesec, lestvico zaključujejo Aleksandra Pivec, Aleš Hojs in Zdravko Počivalšek.

KOMENTAR: Uredništvo
SEPTEMBER_Mediana_STRANKE
Ta čas, ko turbulencam v političnem prostoru sledijo tudi turbulence pri merjenju javnega mnenja - med anketami so rezultati zelo različni - lahko iz njih sklepamo le malokaj. Vemo denimo, da ima SDS zanesljivo prednost, da SD s Fajonovo ni potegnila proti prvi stranki temveč ostaja v "ligi" s Šarčevo LMŠ, Levica, NSi in SLS stagnirajo, DeSUS izgublja, a ne toliko, kot mu kaže ta zadnja anketa, SNS je na pragu parlamenta, SMC pa niti blizu. Ankete zaznavajo tudi Dobro državo in Zelene, kar bi v kombinaciji z SLS, o kateri govorijo, pomenilo novo politično grupacijo nad parlamentarnim pragom. Blizu so še Pirati. A vse te informacije niti približno ne morejo napovedati, kaj bi se zgodilo, če vlada nenadoma pade in so v kratkem razpisane predčasne volitve. Različnih scenarijev bi bilo ogromno, razmerja med blokoma pa bi se določala na prestopu parlamentarnega praga - komu bi uspelo in komu ne. V takšnem hazarderskem ozračju pa bi se le redke stranke upale spustiti v nevarnost predčasnih volitev, še posebej ne SMC in DeSUS, ki ju najbolj najedajo. Zato je morebiten padec vlade to jesen pogojen izključno s konstruktivno nezaupnico in dokončanjem mandata. A ker je iz Šarčevega zadnjega Facebook pisanja sklepati, da zunanjega človeka, ki bi povezal skregano in razpadlo koalicijsko šesterico, ne uspejo najti, za rešitelja pa se ponovno ponuja Šarec sam, se tudi konstruktivna nezaupnica, ne glede na močan pritisk leve interesne sfere od zunaj, zdi vse manj verjetna.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike