Anketa: desno-sredinski volivci nimajo težav z ZDA, levičarji preferirajo Rusijo in Kitajsko

Ob novinarskem pokrivanju obiska ameriškega državnega sekretarja Mikea Pompea smo na Domovini izvajali tudi anketo med bralci o odnosu do svetovnih velesil in pozicioniranja Slovenije v mednarodnih odnosih.

Med obiskovalci Domovine desno-sredinskih in levih nazorov so se zarisale bistvene razlike tako v odnosu do ZDA, kot še do nekaterih drugih držav, ki krojijo svetovno geopolitiko. 

Združenim državam Amerike so izrazito naklonjeni simpatizerji SDS, tisti, ki jim je bližje NSi, že nekoliko manj, volivci leve opozicije pa pred naklonjenostjo do ZDA postavljajo celo simpatije do Rusije in Kitajske. 

Slednje je svojevrsten paradoks, saj je Rusija na Zahodu pozitivno vrednotena predvsem v vrstah desničarskih populistov, njen pomemben zaveznik v EU pa je tudi od naše levice osovraženi Viktor Orban, ugotavljamo v komentarju uredništva.

V naši anketi, v kateri je sodelovalo 1.626 bralcev Domovine, smo sodelujoče najprej povprašali, kaj za Slovenijo pomeni obisk zunanjega ministra ZDA Pompea. Med simpatizerji SDS in NSi ni dilem; plebiscitarna večina pravi, da obisk Sloveniji koristi, kot tudi, da je krepitev odnosov z ZDA za Slovenijo koristna.

Mnenje sodelujočih simpatizerjev strank leve opozicije pa je povsem drugačno. Obisk Pompea je kot koristen videla le četrtina med njimi, 43 % pa jih meni, da je škodljiv. Za slabo tretjino ni niti koristen niti škodljiv. Podobno je glede krepitve odnosov z ZDA - zgolj tretjina volivcev leve opozicije ocenjuje, da je to koristno, četrtina jih meni, da je škodljivo, ostali pa, da ne eno, ne drugo.

V prid koristnosti obiska ameriškega zunanjega ministra v Sloveniji ter krepitve odnosov z ZDA so se večinsko izrekli sodelujoči, ki niso izkazali naklonjenosti nobeni politični stranki, oziroma so označili, da se volitev ne bi udeležili.

Huawei omrežje 5G ni varno?

Nadalje nas je zanimalo, ali naši bralci verjamejo varnostnim pomislekom omrežja 5G kitajske korporacije Huawei. Pričakovano v mnogo nižje kitajske demokratične standarde na tem področju verjamejo predvsem simpatizerji SDS (72,3 %), še vedno večinski delež simpatizerjev NSi (57,5 %), medtem pa ko volivci leve opozicije večinsko (51 %) pravijo, da podatke v približno enaki meri zlorabljajo Američani in Kitajci. Naslednja tretjina teh naših bralcev meni, da Američani zgolj omejujejo konkurenco, medtem ko jih je takšnega prepričanja med sodelujočimi podporniki SDS 4 %, med podporniki NSi pa 7 %.

Odnos do velesil

Zanimivo pa postane pri vprašanju, kakšen je odnos sodelujočih obiskovalcev Domovine do naštetih velesil, oziroma držav, pri čemer je bila na voljo petstopenjska lestvica, od "zelo negativen" do "zelo pozitiven".

Podporniki SDS so na prvo mesto prepričljivo postavili ZDA (povprečna ocena 4,23), na drugo mesto Madžarsko (3,99), nato Nemčijo (3,80) ter Izrael in Francijo (3,17 in 3,14) Povsem na dnu so Rusija (2,14), Kitajska (1,75) in Severna Koreja (1,28)

Podporniki NSi so najvišje ocenili Nemčijo (4,13), nato ZDA (3,83), Madžarsko (3,52) in Francijo (3,49). Najnižje pa prav tako Rusijo (2,31), Kitajsko (1,80) in Severno Korejo (1,30).

Nemčija je na prvem mestu tudi pri podpornikih strank leve opozicije (3,98). Sledi Francija (3,62) ter Srbija (3,32). Že naslednja je Rusija (2,94). ZDA pa s svojo povprečno oceno 2,39 pri levičarjih niso samo za Rusi, temveč tudi za Kitajci (2,66). Slabše od ZDA so se pri njih odrezale le še Izrael, Madžarska in Severna Koreja.

Zanimiv je vrstni red držav po naklonjenosti med neopredeljenimi, oziroma sodelujočimi, ki ne bi šli na volitve. Tudi ti na prvo mesto postavljajo Nemčijo (3,44), za njo Francijo (3,09) in takoj nato Srbijo (3,06), ZDA (2,98) in Madžarsko (2,89). Na dnu so Rusija, Izrael, Kitajska, in Severna Koreja.

Podobna je tudi slika pri opredeljevanju do svetovnih voditeljev. Za simpatizerje SDS sta na prvem mestu Viktor Orban (3,77) in Donald Trump (3,72), s precej nižjim povprečjem pa je tretja Angela Merkel (2,90). Sledijo Macron (2,49), Putin (2,11) in Ši Džinping (1,67).

Simpatizerji NSi so daleč najbolj naklonjeni nemški kanclerki Merklovi (3,53), nato Viktorju Orbanu (3,26) in Donaldu Trumpu (3,07). Tudi pri njih sledijo Macron (2,90), Putin (2,06)  in Ši Džinping (1,68).

Od naštetih je daleč na prvem mestu pri simpatizerjih strank leve opozicije prav tako Angela Merkel (3,88). Sledi francoski predsednik Emmanuel Macron (3,29), nato pa Putin (2,37), Ši Džinping (2,27), Orban (1,63) in Trump (1,60).

EU in NATO

Še eno razhajanje po znanih slovenskih političnih ločnicah je pri vprašanju podpore članstvu v zvezi NATO. Medtem ko je ta pri volivcih SDS in NSi praktično absolutna (97 % in 96 %), pa je podpornikov slovenskega članstva v transatlantskem zavezništvu med volivci stranke leve opozicije le dobrih 40 %, slaba polovica jih je proti, drugim pa je vseeno.

NATO ima 60 % podporo tudi med neopredeljenimi in tistimi, ki ne bi volili.

Smo pa Slovenci, oziroma vsaj bralci Domovine, vendarle enotni, ko gre za vprašanje našega članstva v Evropski uniji. Podpora temu je čez 90 % pri simpatizerjih vseh zgoraj obravnavanih političnih opcij, najvišji odstotek podpore pa je pri volivcih NSi (99%). Zanimivo pa je, da je med neopredeljenimi sodelujočimi in tistimi, ki ne bi volili, do EU kanček več skepse. Članstvo jih namreč podpira "le" 75 %.