Ameriški mediji Donalda Trumpa razglasili za zmagovalca predsedniških volitev v ZDA

Več ameriških medijev je republikanca Donalda Trumpa razglasilo za zmagovalca predsedniških volitev v ZDA. Kot poroča ameriška tiskovna agencija AP si je Trump z zmago v Wisconsinu zagotovil potrebnih 270 elektorskih glasov ter tako premagal demokratsko protikandidatko Kamalo Harris. Sicer je osvojil 277 elektorskih glasov in tako postal 47. predsednik ZDA. Trump je sicer pred tem pred privrženci na Floridi že razglasil svojo zmago.

Za zmago so bile ključne nihajoče države. Po oceni AP je Trump slavil v Severni Karolini, Georgii, Pensilvaniji in Wisconsinu, medtem ko izid v Nevadi, Arizoni in Michiganu še ni znan, a je za zdaj Trump tudi tam v vodstvu. V konkretnih številkah je za Trumpa glasovalo več kot 71 milijonov ljudi, za Kamalo Harris pa 66 milijonov. Položaj bo prevzel 20. januarja. Še pred tem bodo o njem glasovali elektorji, nato pa bo moral rezultat potrditi še kongres. Iz sveta že prihajajo čestitke ob njegovi ponovni izvolitvi. Do končne porazdelitve manjkajo le še glasovi z Aljaske in dva elektorska glasova iz Maina.

Za Trumpa je glasovalo več kot 71 milijonov ljudi, za Kamalo Harris pa 66 milijonov. 

Donald Trump se je v prvem nagovoru po zmagi na predsedniških volitvah zahvalil svoji ženi Melanii. Ta je skupaj s sinom Barronom stala ob njem, ko je na Floridi nagovoril svoje privržence. Trump je v prvem govoru po tem, ko je postalo jasno, da se vrača v Belo hišo, omenil tudi Melanijina starša, Viktorja in pokojno Amalijo Knavs. Zanjo je dejal, da je bila neverjetna ženska, ki bi bila »ponosna, če bi lahko danes stala na odru«.

Harrisova še ni nagovorila javnosti

Američani predsednika ne volijo neposredno, temveč prek elektorjev. Vsaka zvezna država ima določeno število elektorjev, odvisno od števila prebivalcev države. Zaradi tovrstnega sistema lahko kandidat na volitvah zmaga tudi brez dejanske večine glasov volivcev, kar se je denimo zgodilo ob predhodni Trumpovi zmagi proti demokratki Hillary Clinton leta 2016. Tokrat je Trump glede na do sedaj preštete glasovnice osvojil tudi večinsko podporo med volivci - zanj je glasovalo nekaj več kot 71 milijonov ljudi, za Harris pa dobrih 66 milijonov. To je ob razglasitvi zmage izpostavil tudi Trump, ki je v prvem nagovoru, obkrožen z družinskimi člani, med drugim napovedal še, da bo pomagal ozdraviti državo.

Harris medtem še ni nagovorila niti javnosti niti podpornikov, ki so začeli osrednje zbirališče pred univerzo Howard v Washingtonu zapuščati kmalu po tem, ko se je tehtnica z izidi v Severni Karolini in Georgii nagnila prepričljivo na Trumpovo stran.

»Že včeraj je bilo jasno, da bo Trump zmagal. Trump je močno vodil v petih od sedmih nihajočih državah, imel je prednost od treh do petih odstotkov, v dveh, kjer je takrat vodila Kamala Harris, pa je bila prednost demokratke zelo pičla, za manj kot odstotno točko. Že takrat je bilo jasno, da bodo nihajoče zvezne države glasovale za Trumpa. To je odločilo volitve,« je za Siol.net povedal zunanjepolitični komentator, poznavalec ameriške politike in profesor na Novi univerzi Bogomil Ferfila.

Na izid volitev so po mnenju Ferfile vplivale tudi zgodbe s sojenjem Trumpu, ker je bil sodni postopek proti njemu na trhlih temeljih. Potem sta tukaj še dva atentata na Trumpa. »V ZDA se ne spodobi, da se na predsedniškega kandidata strelja kot na kakšnega glinastega goloba,« pojasnjuje in dodaja, da se je vse to volivcem zdelo sumljivo. Sojenje in atentata sta tako Trumpa v očeh številnih volivcev naredila za nekakšnega mučenika. Trump je zmagal kljub temu da je imela njegova kampanja 85-odstotno negativno medijsko pokritost volilne kampanje, kampanja njegove tekmice pa 85-odstotno pozitivno medijsko pokritost, je prepričan Ferfila. Težava Kamale Harris je bila tudi, da v predvolilni kampanji ni razlagala svojih načrtov, ampak je le blatila nasprotnika. Američani tej negativni kampanji proti Trumpu niso več verjeli, trdi Ferfila in dodaja, da je bila šibka kandidatka.

Kaj se bo zgodilo Ukrajini?

Kakor še piše Siol.net, Ferfila o podpori Ukrajini tako pravi: »Na zunanjepolitičnem področju ne bo velikih sprememb. Trump bo Izrael še bolj podpiral, kot ga podpirajo demokrati. Bo pa Trump verjetno ustavil ameriško pomoč Ukrajini, tudi zaradi njegovih osebnih zamer do Ukrajine.«

Po poročanju italijanske tiskovne agencije Ansa pa iz Rusije ob Trumpovi zmagi prihaja izjava zunanjega ministrstva, ki pravi: »Rusija bo sodelovala z novo ameriško administracijo, vendar odločno brani svoje nacionalne interese in se osredotoča na doseganje vseh ciljev posebne vojaške operacije v Ukrajini.« »Naši pogoji se niso spremenili in so v Washingtonu dobro znani,« dodala ruska diplomacija v izjavi.

Ruski predsednik Vladimir Putin zmage Donalda Trumpa še ni javno komentiral. Iz Kremlja so medtem sporočili, da niti niso seznanjeni s tem, da bi Putin Trumpu sploh nameraval čestitati. Kremelj je sicer priznal »jasno zmago Donalda Trumpa«, a je tiskovni predstavnik Dimitrij Peskov ob tem poudaril, da ZDA zanje ostajajo »sovražna država«. 

Nekateri zaskrbljeni

»Osebno sem presenečen nad tako visoko in prepričljivo zmago Trumpa, ne samo s številom osvojenih elektorjev, ampak tudi z njegovo zmago v volilnih glasovih na ravni vseh ZDA,« je za Siol.net dejal nekdanji slovenski veleposlanik v ZDA Roman Kirn. Kot poudarja, mu takšna zmaga daje veliko legitimnost. Kirn je zaskrbljen glede posledic novega Trumpovega mandata. »Tisto, kar je razlog za zaskrbljenost, je, da je zmagal trumpizem. Mi imamo Trumpa, ki je nosilec trumpizma. Ta zmaga kaže, da je zmagal populizem nove dobe, ki je antisistemski v odnosu z demokratičnimi institucijami ameriškega političnega življenja. V precejšnji meri je izolacionističen glede na vlogo države v svetu. Navajeni smo na ZDA kot globalno silo, brez katere se nič ne dogaja. Zdaj bo prišel trenutek resnice. Z evropskega, tudi slovenskega zornega kota bomo predvsem gledali, kakšen bo vpliv novega Trumpovega mandata na odnose do EU, na čezatlantske odnose, na odnose znotraj Nata. Čaka nas negotovo obdobje. To pa ni ugodno za dobro počutje in za razmere v svetu,« ocenjuje Kirn.