Amerika se na Balkanu najbolj zanese na Hrvaško, saj Slovenija "podlega ruskemu vplivu"

Ko so pred slabim mesecem dni prihajali prvi mednarodni odzivi na odločitev Arbitražnega sodišča o slovensko-hrvaški meji, je bil zelo zanimiv diplomatski, pa vendar poveden odgovor ameriške diplomacije.

Veleposlaništvi ZDA v Ljubljani in Zagrebu sta v kratkih uradnih izjavah povedali, da "je na vladah obeh držav, da rešita dvostranski spor, kar verjamemo, da bo uspelo".

Ocena analitikov z Zahoda je, da je Slovenija zaradi podleganja ruskemu vplivu vse manj zanesljiv partner v regiji in podporo vse bolj dajejo drugi vzhajajoči zaveznici - Hrvaški.

Se to pozna tudi na stališču Amerike do arbitražne odločitve? Taka izjava namreč pomeni, da se ZDA ob pravno zavezujoči odločitvi mednarodnega sodišča, ki ga priznavajo same in ves zahodni svet, ne mislijo opredeliti za spoštovanje take odločbe in mednarodnega prava ter se (vsaj navidez) distancirajo od spora.

To pa v diplomatskem smislu pomeni, da mora obstajati nek vzrok, da se nočejo javno opredeliti za spoštovanje odločitve, ki bi sicer bilo edino logično. Ta vzrok je lahko neko nestrinjanje s slovensko politiko, neka močnejša podpora hrvaški politiki ali pa pač oboje.

In čeprav je večina domačih analitikov v komentarjih te diplomatske izjave razlagala širši geostrateški ameriški pogled na zahodni Balkan, postaja vedno bolj jasno, da se je slovenska politika morala ZDA nekako zameriti oz. je te ne odobravajo.

Kako Američani vidijo zahodni Balkan

Kot vsaka globalna ali regionalna sila, se seveda tudi Američani na Balkanu ravnajo predvsem ali pa samo po svojih (geostrateških) interesih. In ti so trenutno precej bolj zapleteni, pa tudi za ZDA neugodni kot so bili še pred 10 leti, ko je izgledalo, da sta edina perspektiva zahodnega Balkana EU in NATO.

Od začetka svetovne gospodarske krize 2008 do danes pa se je na političnem parketu v Evropi in po svetu spremenilo precej - resna gospodarska in dolžniška kriza, ki je dosti bolj prizadela južno Evropo in ustvarila določen razkol v EU, nestabilnost na Bližnjem Vzhodu in ruski poseg v sirsko državljansko vojno, ukrajinska kriza, ki je na višku ustvarila atmosfero nove hladne vojne, nato pa še migrantska kriza z zahodnobalkansko potjo.

V luči vseh teh dogajanj tako ZDA tudi na Balkanu iščejo zaveznike, ki bi trdno stali za prozahodnimi in proameriškimi stališči. Rusija je namreč v zadnjih letih v regiji povečala svoj vpliv - ne toliko v Srbiji kot v Makedoniji, BiH, Črni gori, pa tudi Albaniji. Deloma je to posledica agresivnejšega ruskega nastopa v vsej zunanji politiki, še bolj pa težav na samem Balkanu.

Kaj se v zadnjih letih dogaja na Balkanu?

V zadnjih letih, predvsem sorazmerno z gospodarsko in finančo krizo, so se razmere na Balkanu v večji ali manjši meri destabilizirale. Znova so se okrepili nacionalizmi, ki v tem "sodčku smodnika" niso bili nikoli zares zatrti ali rešeni, v času Titove Jugoslavije pa se jih skušalo potlačiti.

Tako se je denimo močno okrepilo albansko gibanje v Makedoniji in deloma v Črni gori. Makedonija je tako v zadnjih letih zašla v veliko politično krizo, kjer se kopja najostreje krešejo med zagovorniki in nasprotniki albanske avtonomije. Nestabilnost je "pljusknila" tudi v Črno goro, kjer pa je še večji faktor ruski vpliv prek srbske manjšine.

Najjasneje pa se mednacionalna trenja verjetno vidijo v BiH, kjer so najglasnejši Srbi v avtonomni Republiki Srpski, ki so pred letom in pol brez dovoljenja oblasti v Sarajevu uvedli nov praznik. V pokrajini se tako že govori o večji avtonomiji, ponekod celo o neodvisnosti. V BiH pa niso nezadovoljni le Srbi - veliko pripomb imajo tudi Hrvatje, katerih bosanska skupnost ima tradicionalno močne povezave predvsem s HDZ.

Kakšno vlogo ima Hrvaška?

In tako pridemo do Hrvaške, ki je leta 2013 kot nekakšen svetilnik v nemirni regiji vstopila v EU. Že od jugoslovanskih vojn dalje je Hrvaška močan ameriški zaveznik, saj so ji ZDA že v 90. v izjavah in orožju stale ob strani ob boju z JLA in Miloševićevo velikosrbsko idejo. Država in razmeroma velika hrvaška vojska sta tako z odprtimi rokami sprejeli ameriško pomoč.

Danes je Hrvaška poleg Srbije (kjer se ZDA z Rusijo še vedno težko borijo za resen vpliv) najmočnejši igralec v regiji in pa garant relativne stabilnosti. Kljub vsem simpatiziranjem z nacionalizmom je hrvaški politični prostor v primerjavi z ostalimi balkanskimi dokaj zmeren, demokratičen in prozahoden, kar se je še okrepilo s prihodom "sredinskih" strank (npr. Most).

Zakaj Slovenija za ZDA ni tako privlačna

Zaradi vsega naštetega je danes Hrvaška najpomembnejša ameriška zaveznica in partnerka v regiji. Tega pa še zdaleč ne moremo trditi za Slovenijo, ki je že v osnovi bistveno manj zanimiva - je pol manjša, ima bistveno manjšo vojsko, stabilnejšo soseščino, v njej pa manj vpliva.

Ne samo da Američani v Sloveniji nimajo konkretnejših interesov (blagovna menjava je zelo majhna), Slovenija (sploh v zadnjih letih) celo odkrito "koketira" in sklepa razmeroma velike posle z Rusijo. Zadnji uradni slovenski obisk v Rusiji je bil denimo februarja, kjer se je podpisalo za kar 650 mio evrov poslov.

Slovensko podleganje ruskemu vplivu tako kot vzrok, da se Zahod pri ustavljanju ruskega vpliva v regiji vse bolj naslanja na Hrvaško, navaja tudi ugledna ameriška revija Foreign Affairs.

Tako je pač naivno pričakovati, da bo vse to minilo brez posledic za slovensko-ameriške odnose, če drugega ne vsaj na načelnem nivoju. Če smo pošteni, nas torej ne sme čuditi odtegnitev podpore arbitražni razsodbi.