Ali je revanšistični antijanšizem postal uradna ideologija slovenske države?

Nova vlada Roberta Goloba se je v manj kot 100 dneh svojega vladanja očitno 'strgala s ketne'. Vse tisto, kar so očitali in česar prejšnji vladi v resnici nikoli niso mogli dokazati, sedaj počnejo sami na deseto potenco. Pa tu ne gre samo za očitano neprimerno ter žaljivo komunikacijo prejšnjega predsednika vlade, ki so jo novi oblastniki zamenjali z nikoli še videno grobostjo, nonšalantnostjo ter vzvišenostjo.

Medijske ter politkolesarske množice so imele dve leti na ustih besedo 'diktatura', že po mesecu nastopa svobode pa lahko vidimo, da je nova vlada politične očitke prejšnji vladi pravzaprav posvojila ter jih spravila ''v promet'' In to še posebej učinkovito:

1. Očitane so bile zlorabe RTV-ja, torej je nova vlada po nujnem postopku ter mimo vseh zakonodajno-pravnih standardov kot prvo prioriteto spremenila Zakon o RTV z namenom zamenjave legalno izvoljenega ter legitimnega vodstva RTV.


2. Prejšnji vladi so očitali avtoritarno vladanje z odloki, torej je nova vlada sprejela vseobsegajoči zakon z avtoritarnim imenom, ''Odprava škodljivih posledic prejšnje vlade''.


3. Ves prejšnji mandat so padali očitki o nelegitimnosti, zato se je nova vlada odločila za vladanje z 'inputi' preko ulice ter 8. marca, t.j. z ljudmi, ki so uzurpirali civilno družbo ter še več, svoje legitimnosti niso preverili osebno na volitvah.


4. Janševi vladi so očitali masovne kadrovske menjave, torej so sami sestavili obširen ter podroben seznam nezanesljivih in nezaželenih kadrov namenjenih za čistko.


5. Prejšnji vladi so očitali protiustavno ravnanje ter nato sami nekritično ter brez zadržkov sprejeli zelo vprašljivo sodbo Ustavnega sodišča glede dodelitve možnosti posvojitve otrok v istospolne skupnosti.

Če bi se takšno grobo, revanšistično obnašanje dogajalo pod preteklo vladajočo opcijo, bi bila cela država v ognju in slovensko situacijo bi obravnavala cela Evropa. Sedaj pa so ljudje tiho ter ''plešejo'' in čakajo, kaj bo jeseni.

Več kot očitno je jasno, da je slovenski medijski leviatan v zadnjem desetletju uspel popolnoma reprogramirati kolektivno nezavedno pri Slovencih. Še več, to drži celo za nemajhen del t.i. desničarjev. V bistvu je tragikomično, ko ljudje čutijo potrebo, da se ''pravoverno'' zaklinjajo: 'Sicer je prejšnja vlada delala dobro, ampak jaz nisem za Janšo.' Zdi se, da strašenje pred Janšo danes pronica malodane v vse pore družbenih podsistemov.

Več kot očitno je jasno, da je slovenski medijski leviatan v zadnjem desetletju uspel popolnoma reprogramirati kolektivno nezavedno pri Slovencih. Še več, to drži celo za nemajhen del t.i. desničarjev.

Slovenska narodna psiha glede tega deluje že povsem iracionalno. Edvard Kadič je slovensko politično sceno že pred letom dni lepo opisal na primeru fenomena grešnega kozla. Kot sam pravi, ''izraz izvira iz Svetega pisma in pomeni osebo ali stvar, ki je nečesa obdolžena po krivici, v bistvu pa gre za zelo učinkovit mehanizem, kako obvladati ljudi, če nimaš pravih odgovorov.''
Takšna logika je še posebej uporabna v kriznih časih. In z letala se vidi, da je trenutna vlada razmeram povsem nedorasla ter neizkušena. Zato je uprizarjanje izrednih ideoloških razmer ter revanšizma povsem prikladno. Vladajoča garnitura je ljudem ponudila že znano tarčo, medtem ko naj teh ne skrbi, da se bo tako želena svoboda očitno končala z višjimi položnicami ter praznimi denarnicami.

Marsikdo bi dejal, da ljudje niso nič krivi, da so grdo zavedeni, da je njihovo zaupanje zlorabljeno. Na ta način lahko na slovensko ljudstvo gledamo skorajda kot na žrtev. A ne pozabimo, da rabelj nikoli ne more obstati brez žrtve. V našem primeru vedno novi rabelj, tj. vsakokratni novi obraz nikoli ne more obstati brez volivcev, kakršni so. Očitno so slovenski lutkarji ugotovili, da za svoje rabote potrebujejo popolnoma nekritične, vodljive ter površinske in poplitvene volivce, ki ne gredo v globino ter pograbijo vse, kar jim mediji servirajo.

Zato je na koncu, vsaj tako se zdi, edina svoboda, ki je še preostala Slovencem, ta, da ne nosijo mask. Vse ostalo pa pomeni svobodo za nove voditelje. Toda bodimo iskreni, to je tudi edino vprašanje, ki ga je bodočim oblastnikom elektorat v kampanji postavil. In bodoči oblastniki so svoje sedanje poteze v kampanji tudi jasno napovedali. Če pa jih volivci niso jemali resno, to sedaj ne igra nobene vloge več.

Zato je na koncu, vsaj tako se zdi, edina svoboda, ki je še preostala Slovencem ta, da ne nosijo mask. Vse ostalo pa pomeni svobodo za nove voditelje.

Še več: posledica vsega nedavnega dogajanja je očitno to, da so preko tako močno podeljenega mandata vladajoči mediji danes začutili, da v senci antikovidne histerije ter v njeni navezavi na ''Princa teme'' lahko za vedno utišajo vse, kar ne diši po levici. In zdi se, da nameravajo to volilno darilo tudi izkoristiti. Še posebej, ker vodilni mnenjski voditelji v državi dajejo vtis, da jih je iritiralo že dejstvo, da prejšnja vlada tudi v drugo ni takoj padla, ker je tokrat v primerjavi s situacijo pred desetletjem nasprotni pol imel dostop do družbenih omrežij, močnih spletnih portalov ter lastne televizije in radia. Zato je potrebno po nasprotniku tako močno usekati.

Največja škoda te vsesplošne gonje na koncu leži v tem, da se običajni državljani niti ne zavedajo, kakšne so posledice takšne histerije za celotno državo. Zgodbe o slovenskem razvojnem zaostajanju ter nekonkurenčnosti davčnega organa in zakonodajnega okolja pa lahko najbolj opišejo preštevilni slovenski podjetniki. Počasi bo treba pozabiti na Švico, ker Švica nikoli ne bomo, morda lahko kdaj dohitimo Čehe.

Na koncu niti ni pomembno, ali je s to ideološko obsedenostjo začel Milan Kučan osebno, čeprav bi lahko rekli, da je bil koncept novih obrazov nekaj, česar sam nikoli ni problematiziral. Dejstvo je, da so mu njegovi tokratni izbranci ušli povsem izpod nadzora. In te, oprostite izrazu, ''kozlarije'', tokrat pomladni desni pol ni dolžan čistiti. 400.000 volivcev je to suvereno izbralo, če je bilo to opravljeno z ali brez razmisleka, zavestno ali zavedeno, nima povsem nobenega pomena. Posledice pa bomo na žalost občutili vsi.