Agitirajo na terenu, v cerkve pošiljajo vohljače: zgolj izražanje mnenja ali izigravanje pravil volilne kampanje?

Posebnost letošnje volilne kampanje je velika aktivacija nekaterih organizacij, ki so si, čeprav predstavljajo ozko skupino ljudi levih nazorov, nadeli ime Glas ljudstva. Na tokratne volitve so se pripravili aktivneje kot mnogi, ki na njih kandidirajo, čeprav kot lahko razberemo v javnosti, niso prijavili volilne kampanje.

Ker naj bi šlo po njihovem mnenju zgolj za izražanje svojega mnenja in vzpodbujanje ljudi k volilni udeležbi, naj prijava volilne kampanje zanje sploh ne bi bila potrebna. O tem ni povsem prepričan inšpektorat za notranje zadeve, ki preverja morebitne prekrške, povezane z volilno kampanjo 8. marca. V pogovoru s pravnikom in profesorjem dr. Jurijem Toplakom smo preverili pravni vidik kampanje in kako imajo te stvari urejene v tujini.

138 zahtev, med njimi nekatere radikalno levičarske in tudi izrazito usmerjene v korist določenih organizacij, zavodov in društev, so podali predstavniki organizacij, združenih v iniciativo »Glas ljudstva«. V trajno last tako zahtevajo državno stavbo na Metelkovi 6 in nadomestilo za tovarno Rog, iz katere so bili "izgnani", pa tudi obilnejše financiranje, kar je le nekaj izmed njihovih zahtev.

In strankam, ki so se zavezale k izpolnitvi njihovih zahtev v največji možni meri, so napovedali, da se lahko nadejajo njihove podpore, saj se bo 1.800 njihovih aktivistov podalo na teren, kjer bodo agitirali k volilni udeležbi ter h glasovanju za tiste, ki njihove zahteve v zadostni meri izpolnjujejo.

Po Sloveniji te dni potujejo z avtobusi in avtomobili, organizirajo dogodke, shode, koncerte, ljudi nagovarjajo s stojnic, delijo rože, obljubljajo brezplačno dostavo na volišče s taksijem in zbirajo podpise za zakon, ki naj bi po njihovem mnenju odpravljal škodljive ukrepe aktualne vlade.

Nevarnost za ustavno demokracijo?

Čeprav se v svojih komunikacijah, posebej tistih, ki agitirajo k udeležbi na volitvah, izogibajo poimenskemu imenovanju strank, ki jih podpirajo, jasno izražajo, da so njihove aktivnosti uperjene proti strankam, ki sestavljajo aktualno vladno koalicijo. Temu je v prvi vrsti namenjeno tudi zbiranje podpisov, s katerimi se nadejajo, da podpisniki ne bodo podprli strank vladajoče koalicije.

V pogovoru z aktivisti na stojnicah smo lahko slišali tudi, da je pomembno, »da slučajno ne bi volili SDS«, na vprašanje, koga pa je vredno podpreti, običajno podajo osebno mnenje, ki največkrat vodi k stranki Gibanje Svoboda. To ni posebej presenetljivo, saj je Gibanje Svoboda javno napovedalo »koalicijo s civilno družbo« ter da bo glasovalni stroj za zakone, ki jih bo spisala »civilna družba«.

Da je to nevarnost za ustavno demokracijo, ki vlada v Sloveniji, v kolumni na ius-info opozarja pravnik dr. Matej Avbelj, ki pravi, da se morajo demokratični procesi odvijati v skladu in pod okriljem vladavine prava. V tem oziru so ključne poštene volitve in vključevalen, dialoški, pošten in spoštljiv parlamentarni postopek, kar pa vladanje na način, ki ga napoveduje Gibanje Svoboda in zahteva civilna družba, vsekakor ni.

Biti ali ne biti kampanja?

Da so tovrstne aktivnosti predmet nelegalne volilne kampanje, je že večkrat opozoril predsednik vlade Janez Janša, med drugim tudi na finalnem soočenju na Domovini, ki si ga lahko ogledate TUKAJ. Inšpektorat za notranje zadeve je tako že pred tedni začel zbirati informacije v zvezi s kršitvijo volilne zakonodaje.

V Inštitutu 8. marec so se na to odzvali s trditvijo, da gre za diskreditacijo, poskus zastraševanja in utišanja, nedavno pa so domnevni prekršek s strani stranke SDS in Konkretno prijavili tudi sami. Prva naj bi zlorabljala infrastrukturo vlade za strankarsko nagovarjanje, druga pa ne dovolj jasno označila, da stoji za spletno stranjo vsezavolitve, ki informira o volitvah.

O tem, ali gre za kršitve volilne zakonodaje, se bo sicer odločalo po volitvah, saj pri nas nimamo prakse, da bi kampanje ustavljali pred volitvami. Se pa lahko naknadno v primeru večjih kršitev izpodbija rezultat, opozarja pravnik in profesor na Univerzi v Mariboru, Alma Mater Europaea in jezuitski univerzi Fordham v New Yorku dr. Jurij Toplak. Tak primer smo že imeli tudi v Sloveniji, ko smo se zaradi nedovoljene kampanje s strani vlade Mira Cerarja ponovno podali na referendum o drugem tiru.

Toplak: Vsak posameznik in skupina lahko izraža mnenje, a pravila za kampanjo obstajajo

»Vsi ljudje imamo svobodo izražanja, ta pa se nanaša tudi na skupine posameznikov in organizacije,« opozarja Toplak. In v svobodo izražanja spada tudi izražanje podpore ali nasprotovanja komurkoli, dodaja. »Da vsaj delno izenačimo možnosti in preprečujemo korupcijo, se kampanja in financiranje strank regulirata.« Pri tem Slovenija ni nobena izjema, saj ima podobno prakso praktično ves demokratični svet.

V tujini se zato vse pogosteje dogaja, da podporniki sredstev ne dajo stranki, ampak skupini somišljenikov, ki stranko podpira, kar je običajno manj omejeno, večinoma pa ni povsem neomejeno. In kar je običajno najpomembnejše, ta kampanja se ne sme odvijati v koordinaciji s kandidati ali strankami, za katere se agitira. Organizirano kampanjo pa je večinoma, četudi je neodvisna od stranke, treba prijaviti.

Pri tem je treba jasno ločiti, kdaj gre za organizirano kampanjo, kdaj pa zgolj za izražanje mnenja. Če neka organizacija zgolj izrazi svoje mnenje, to še ni volilna kampanja. Prav tako za organizirano ne šteje, če sicer člani iste organizacije ali sicer somišljeniki neodvisno drug od drugega izražajo podobno mnenje, še poudari Toplak, ki je kot strokovnjak za financiranje volilne kampanje svetoval mednarodnim organizacijam in oblastem v 15-ih državah, med drugimi Kanadi, Finski, Franciji, ZDA, Monaku, Malti, Srbiji, Romuniji, Latviji, Ugandi.

Svoboda izražanja velja tudi denimo za Cerkev, ki je prav tako upravičena do izražanja mnenja, prav tako duhovniki. Nič ni torej narobe, če duhovnik pove, katero stranko morda podpira ali program katere stranke je bolj ali manj skladen z družbenim naukom Cerkve.

Kar pa gre očitno v nos aktivistkam in aktivistom Glasu ljudstva. Tea Jarc je tako včeraj že napovedala, »da bodo poostrili nadzor nad kršitvami ter v cerkve poslali svoje opazovalce«.


https://twitter.com/hladnikp/status/1516745576943079424

Volilna kampanja ni omejena samo na politične stranke

Prvi člen zakona o referendumski in volilni kampanji določa: »Volilna kampanja po tem zakonu so vse politične oglaševalske vsebine in druge oblike politične propagande, katerih namen je vplivati na odločanje volivk in volivcev (v nadaljnjem besedilu: volivcev) pri glasovanju na volitvah.«

Če posamezniki ali skupine izvajajo aktivnosti sistematično in te aktivnosti spadajo v definicijo "volilne kampanje" po ZVRK, za te posameznike, skupine in društva veljajo pravila ZVRK, ugotavlja Toplak. »Volilno kampanjo lahko organizira vsak, torej katerakoli pravna ali fizična oseba, a če jo izvaja, zanj veljajo pravila ZVRK.«

In kaj je volilna kampanja? Po ZVRK so to politične oglaševalske vsebine, politična propaganda, katerih namen je vplivati na odločanje volivk in volivcev pri glasovanju na volitvah, zlasti propaganda v medijih, elektronskih publikacijah in propaganda z uporabo telekomunikacijskih storitev, plakatiranje in predvolilni shodi.

Organizator volilne kampanje pa je dolžan upoštevati omejitve pri zbiranju prispevkov za volilno kampanjo, v ta namen odpreti poseben transakcijski račun in poročilo o financiranju volilne kampanje v 15 dneh po zaprtju transakcijskega računa poslati AJPESu.

»Običajno se pod kampanjo sicer šteje propaganda ZA oz. PROTI konkretnim kandidatom. Komentiranje kandidatov oz. delovanje na področju določene teme (npr. o orožju, varstvu okolja, enakopravnosti spolov …) se običajno ne šteje v volilno kampanjo,« meni Toplak.

Inštitut 8. marec smo povprašali tudi, ali so prijavili kampanjo ter ali menijo, da gre pri njihovem delovanju za kampanjo, vendar njihovega odgovora do objave prispevka nismo dobili.

Hej, dragi vsi. <3

Kako čudovit dan je danes.
Naše ekipe so bile razpršene po celi Sloveniji.
Oddajali smo podpise.
Klepetali o pomenu spremembe.
Zahtevali življenje.
In ustvarili skupnost.

Nadaljujemo. :) pic.twitter.com/wdWRV2bg4s

— Inštitut 8. marec (@8Marec) April 13, 2022