Kaj boste pa vi letos podarili?

Približujejo se decembrski prazniki in počasi se stopnjuje napetost. Tisti, ki smo pametni, začnemo o praznikih in darilih razmišljati že tedne pred božičem. Res skrajni čas je začetek decembra. Trgovci pa so tako ali tako pripravljeni že od novembra.

Pravijo, da je najbolje začeti čim bolj zgodaj  in si narediti seznam, da se izognemo prevelikemu stresu in napetosti ter da že med samim nakupovanjem ujamemo nekaj prazničnega duha. Če bi se morda ravno ustavil v istem nakupovalnem centru kot mi.

Je morda s tem kaj narobe? Če se naša denarnica strinja in če nam nakupovalna mrzlica ne vzame notranjega miru - prav nič.

Kajti, nič ni zunaj človeka, kar bi ga moglo omadeževati… (Mr 7,15). Tudi novi IPhone in bordo rdeča usnjena jakna ne. Niti tisti »fensi« uhani v zlatarni. Sami po sebi nas ne morejo omadeževati, a tudi osrečiti ne. Če so mi všeč in si jih lahko privoščim (ali pa si jih lahko moj mož)… naj me razveselijo ob prazniku, naj poudarijo mojo lepoto, a naj me ne zasužnjijo. Toda, naj vam pokažem še odličnejšo pot. (1 Kor 12,31)

Odličnejša pot

Po spletu kroži videoposnetek The Other Letter. Skupino otrok prosijo, naj Božičku napišejo kaj vse si želijo za Božič. Brez omejitev. Otroci si seveda dajo duška. Potem jih prosijo, naj napišejo še pismo staršem in jim povedo, kaj si želijo od njih. Pisma so ganljiva; da bi se več igral z mano, da bi skupaj delala eksperimente, da bi imeli pogosteje skupaj večerjo, da bi mi brala knjige….Potem otroke vprašajo: »Če bi lahko poslal le eno pismo, katero bi to bilo?«  Vsi, brez izjeme, izberejo pismo staršem. In čeprav je ta video dejansko briljantna reklama za Ikeo, vendar nosi v sebi globoko resnico.

Pot, ki so nam jo začrtali trgovci in kapital, ni pot naše duše in naše pristnosti. Kot rečeno, obstaja  odličnejša pot obdarovanja. To je posvečen čas!

Čas s tabo je dragocen

Posvečen čas je lahko najlepše darilo. Res pa je, da ga je težko »uloviti«. Dajmo mu zato konkretno obliko in ga lepo zavijmo, pa bo gotovo razveselil še tako zahtevnega obdarovanca. (Sicer obstajajo tudi taki, ki jih ni mogoče, ampak tem lahko še vedno podarimo servis…)

Pot, ki so nam jo začrtali trgovci in kapital, ni pot naše duše in naše pristnosti. Kot rečeno, obstaja  odličnejša pot obdarovanja. To je posvečen čas!

Za otroke: lična kartica z zimskim motivom in na njej obvestilo, da greva (gremo) v soboto 2.1. ob 13:00 na bližnji hrib, kjer bomo zgradili dve snežni trdnjavi, imeli v eni od njih snežni piknik, potem sledi snežna bitka…

Za babico: v nedeljo 27.1. pusti govedino v zmrzovalniku in se pražnje obleči. Ob 8:30 te namreč poberemo in gremo skupaj k maši na Sveto Goro, potem pa še na slastno kosilo v tvojo priljubljeno gostilno…

Za moža: naslednji petek ob 16:00. Otroci v varstvu! Jaz in ti sama!  Sprehod po starem mestu. Večerja. Po večerji program izbiraš ti …!

Z nekaj iznajdljivosti lahko svojim dragim in tudi sebi pričaramo trenutke, ki si jih bomo zapomnili in o njih še dolgo govorili. S tem podarimo tudi zavest - glej, dragocen in pomemben sem mu, želi si preživeti čas z mano…

Drug, zanimiv predlog, ki je letos zaokrožil po družabnih omrežjih nas poziva, naj daril ne kupujemo v supermarketih, ampak pri lokalnih proizvajalcih. Vsekakor poteza, ki darilom da dodano vrednost, zavrne divje potrošništvo, enormne trgovske marže in podpre delo konkretnih ljudi ter lokalno skupnost.

Za kakršno koli obdarovanje se bomo odločili, je najpomembneje da ne pozabimo na bistveno. Prelepo besedilo, objavljeno že kakšno leto nazaj govori o tem.

Tisti, čigar rojstni dan slavimo na božič, ni prišel v čudovito okrašeno, po potici dišeče in nasmejanih obrazov polno hišo. Prišel je v življenje. In življenje je tudi zasmojena potica, okraski pod kavčem, jokajoči otroci in živčna mama.

Slavljenec pa želi vseeno priti k nam in praznovati svoj rojstni dan skupaj z nami. Ne ker bi bili popolni, ampak ker smo dragoceni.