Znanstveniki bijejo plat zvona - bliža se zlom globalne stopnje rodnosti

Govoriti o tej globalnem problemu demografije je pogosto politično še vedno nekorektno in mnogokrat pripisano zgolj nacionalističnim politikom.

Toda kot ugotavljajo številni raziskovalci s področja demografije, bi morali že davno biti plat zvona. Po njihovem mnenju se nam namreč bliža svetovni zlom rodnosti. Do konca stoletja naj bi se namreč skoraj v vsaki državi na svetu zmanjšalo število njenega prebivalstva, triindvajset držav pa naj bi do leta 2100 svojo populacijo celo prepolovilo.

Obeta se nam torej pravi demografski zlom, pri čemer smo nanj prav zaradi podcenjevanja politike slabo pripravljeni.

Če so še leta 1950 ženske na svetu imele v povprečju 4,7 otroka, je ta stopnja po podatkih organizacje IHME (The Institute for Health Metrics and Evaluation) na washingtonski univerzi leta 2017 znašala le še 2,4, poroča BBC, sklicujoč se na študijo, ki je bila objavljena nedavno v reviji The Lancet.

Stopnja rodnosti 2,4 je sicer še dovolj za rast svetovnega prebivalstva. Toda ta številka je tako nad mejo 2,1 predvsem zaradi visoki rodnosti na afriški celini.

V drugi polovici 21. stoletja bo svetovno prebivalstvo začelo upadati

Upadanje globalne stopnje rodnosti se bo po projekcijah nadaljevalo tudi v naslednjih desetletjih. Vrh naj bi svetovno prebivalstvo doseglo vrh z 9,7 milijarde ljudi leta 2064, nato pa naj bi globalna rodnost padla pod 2,1, število svetovnega prebivalstva pa začelo vztrajno upadati. Do leta 2100 naj bi se zmanjšalo že za približno 10% oziroma 900 milijonov.

Kot za BBC pojasnjuje profesor Christopher Murray, gre za zelo veliko stvar - večina sveta se bliža padcu rasti prebivalstva. Sodobna družba ima po njegovem mnenju problem, ker sploh ne prepozna, kako velike so razsežnosti tega procesa, zaradi katerega bi bilo potrebno tudi temeljito reorganizirati družbo.

Številke, "ob katerih ti pade čeljust"

Upadanje bo po trenutnih projekcijah najbolj prizadelo Japonsko in Italijo. Azijska gospodarska velesila ima trenutno 128 milijonov prebivalcev. Do konca stoletja jih bo imela le še 53. V naši zahodni sosedi pa bo število prebivalcev upadlo z 61 na 28 milijonov.

Več kot polovico prebivalcev bo do konca stoletja izgubilo še 21 držav, med njimi bodo tudi Španija, Portugalska, Tajska in Južna Koreja.

Podoben scenarij se obeta tudi najštevilčnejši državi na svetu, Kitajski, ki bo leta 2100 štela le še 738 milijonov prebivalcev. Danes jih tam živi več kot 1,4 milijarde.

Kot dodaja profesor Murray, so to številke, "ob katerih ti pade čeljust".

Večina problema ne jemlje dovolj resno

Globalno število prebivalcev se ta trenutek sicer še ne zmanjšuje dramatično, a dejstvo je, da padec rodnosti pod raven obnove prebivalsta dosega čedalje več držav in postaja zaskrbljujoč globalni trend.

To bo po mnenju profesorja Murraya ustvarilo ogromne družbene spremembe, na katere nismo pripravljeni. Postavljajo se nam namreč vprašanja, kot so, kdo bo plačeval davke v množično starem svetu? Zdravstveno varstvo za starejše? Kdo bo zanje skrbel? Se bodo ljudje še vedno lahko upokojevali?

Številne države so skušale ta primanjkljaj nadomestiti s povečanim priseljevanjem, vendar to ni pravi odgovor, če prebivalstvo upada skoraj povsod.

Kljub tem alarmantnim številkam in grozečim posledicam pa se profesorju Murrayu zdi, da mnogi problema ne jemljejo resno: "Zdi se mi, da ljudje ob tem nasmehnejo; ne morejo si predstavljati, da bi lahko bilo res, in mislijo, da se bodo ženske le odločile in bodo imele več otrok."

A to ni tako preprosto. Zaskrbljujoče dejstvo je, da v tem trenutku ni primerov dobrih praks držav, ki bi brez znatnega priseljevanja dvignile rodnost, ki pade znatno pod 2,1 nazaj na raven, ki je potrebna za naravno obnavljanje prebivalstva.