Zmagovalec. Na koncu poraženec. Manfred Weber. Je res vsega kriv Orban?

Uredništvo
8

Koncept vodilnih kandidatov pri funkcijah za vodenje Evropske zveze naj bi zagotavljal večjo demokratičnost in jasnost koga volivci volijo, ko volijo določeno politično družino oz. njihove članice stranke v posamezni državi.

Tokratna pogajanja so ta, relativno mlad, koncept popolnoma zavrgla. Nihče izmed t.i. spitzenkandidatov očitno ne bo potrjen na kateri izmed vodilnih funkcij. Vodilni kandidati niso najbolj zadovoljni, sploh ne Manfred Weber, vodilni kandidat zmagovalke volitev Evropske ljudske stranke, ki na koncu dneva izgleda, da ne bo izvoljen na nobeno funkcijo.

Predlagani kandidati

Za položaj predsednika Evropskega sveta in Tuskovega naslednika so voditelji članic izbrali belgijskega premierja in liberalca Charlesa Michela. Novi visoki zunanjepolitični predstavnik Unije naj bi postal španski zunanji minister in socialist Josep Borrell.

Kandidatka za predsednico Evropske centralne banke je Francozinja Christine Lagarde. Za novo predsednico Evropske komisije je predlagana nemška konservativna obrambna ministrica Ursula von der Leyen. Za predsednika Evropskega parlamentu pa je že bil izvolijen Italijan David Sassoli iz S&D, prav iz te politične skupine grozijo, da bodo kompromisni sveženj za najvišje evropske funkcije razvezali.

Po spoštovanju politične kulture in dogovora naj bi Sassoli po polovici mandata odstopil in vodenje prepustil nekomu iz Evropske ljudske stranke. To pa bi, kot izvoljeni poslanec lahko bil ravno Manfred Weber, vendar je čez dve leti in pol lahko situacija popolnoma drugačna.

Spor med Manfredom Webrom in Viktorjem Orbanom

V zadnjem intervjuju za nemški Bild je Manred Weber jasno pokazal svoje razočaranje nad celotno situacijo. Po njegovih besedah ne toliko zaradi njega osebno, ampak zaradi poteka celotnega procesa ter uničenja koncepta vodilnih kandidatov.

Težko je razložiti to, kar se je zgodilo. Svojim volivcem lahko rečem le naslednje: obstajajo vplivne sile, ki niso želele sprejeti rezultata volitev. Dogajala so se zasebna srečanja in nočni sestanki na osi Macron-Orban, ki je bila uspešna in razrušila koncept vodilnih kandidatov. Kot je potekala celotna zadeva lahko rečem le, da to ni Evropa, kot sem si jo predstavljal. V prihodnosti se bom še naprej boril za demokratizacijo Evropske zveze, je dejal Weber.

Glavni očitek proti Webru, ki se ga je slišalo po bruseljskih hodnikih že mesece pred volitvami, je bil, da g. Weber nima izkušenj z vodenja. Nikoli ni bil minister ali predsednik vlade. Weber je komentiral te očitke z besedami, da je to nesmisel, saj več kot tretjina aktualnih predsednikov vlad nima nobenih drugih izkušenj. Tudi sam Macron, po njegovih besedah, ima zelo malo izkušenj.

Kot voditelja nasprotovanju njegovega imenovanja Weber indentificira Viktorja Orbana, saj je nastopil proti njemu in celo dejal, da si želi, da bo izvoljen za predsednika Evropske komisije brez madžarskih glasov. Orban je to vzel kot neposredno žalitev zanj, stranko in madžarski narod, kar je večkrat tudi poudaril. Njun spor in zamrznitev članstva Fidesza v Evropski ljudski stranki je bilo očitno dovolj velika kaplja čez rob za Orbana in njegove zaveznike.

Manfred Weber le kolateralna škoda? Bodo na koncu Nemci res popolni zmagovalci?

Države višegrajske četverice so imele en sam cilj pri svojih pogajanjih: doseči, da vodilni kandidat socialistov Timmermans ne postane predsednik Evropske komisije. Kar ni bilo zelo lahko doseči, glede na to, da je S&D največji koalicijski partner z Evropsko ljudsko stranko. Obenem Timmermans slovi kot sposoben človek in učinkovit politik.

Zaradi razdrobljene situacije z glasovi, upada podpore EPP-ju in S&D-ju, so imele manjše države več moči kot običajno. Toda, če pade en vodilni kandidat, kako je možno zagovarjati, da bi kak drug vodilni kandidat dobil svojo funkcijo? Tako je nastalo naravno zavezništvo med V4 in Francozi, ki si ne želijo nemške prevlade. Weber kot vodilni kandidat je bil tako lahko v celotni igri le kmet na šahovnici, ki ga je bilo potrebno žrtovati, da je bil možen hiter kompromis.

Kompromis s katerim nihče od velikih igralcev na levi ni zadovoljen. V tej igri vlečenja vrvi je na koncu vseeno zmagala Nemčija. In to v celoti. Izgleda, da bo predsednica Evropske komisije Nemka, krščanska demokratka iz CDU. Poleg tega bo lahko v drugi polovici predsednik parlamenta Weber, tudi Nemec. Orban in Weber sta javno priznala, da sta bila glede celotne situacije konstantno na vezi z nemško kanclerko. Orban je celo dejal, da je potrebno imeti močnega kanclerja v Nemčiji, če želimo imeti močno Evropo. In to Angela Merkel (še vedno) je.

Vprašanje je samo, če pri celotni situaciji Macron ne bo uspel združiti protinemškega strahu in izpeljati še enega manevra presenečenja. Namreč ime, ki še ni v celoti odpisano za morebitnega predsednik Evropske komisije je Michel Barnier. Francoz zadolžen za pogajanja v Brexitu. Preudaren in inteligenten politik z dolgo kilometrino. Ime, ki se je že od samega začetka pojavljalo kot alternativa Manfredu Webru.

8 KOMENTARJI

  1. Weber si je sam kriv, če ne bi želel ugajati regresivni levici, bi bil danes šef komisije.
    Prepad med vzhodim in zahodom pa se povečuje, to bi morali zelo skrbeti Slovenijo, ker ne spada ne na eno ne na drugo stran. To pa ni prednost, kot si naši politiki (in javnost) predstavljajo, ker za tako pozicijo potrebuješ več pameti, ko jo trenutno premoremo.

  2. Ne moreš cele volivne taktike graditi na Putinu. Saj volivci niso samo Slovenci, da bi volili mačka v žaklju (SAMO, DA NI JANŠA). No žakelj je bil tokrat celo prazen.
    Vsak razumen človek ve, da Putin zagotovo ne more narediti tega Evropi, kar je v slabo pripravljenih predstavah slikal Weber in zato imamo najslabši rezultat v nedavni zgodovini EPP.

  3. Teodor in Lucija, res je tako.

    Takoj, ko je Weber dal izjavo: “Nočem Orbanovih glasov”, je bilo vsakemu razumnemu človeku jasno, da to ni politik.
    Weber je zmotno mislil, da mu bo dala svoj glas tudi “dobra” levica. Toda levičarji, od vedno dajo glasove samo svojim LEVIM.

    Tako je, ker se je po nepotrebnem EPP igrala z IZGONOM “sorodnika”.
    “Kjer se prepirata dva, tretki dobiček ima”, so vedeli že naši predniki.

  4. Poraz oz. popoln polom “špicenkandidatov” v bitki za najpomembnejše položaje v organih EU utegne povzročiti kar nekaj negativnih posledic.
    Najprej močno zmanjšuje motiviranost in zaupanje volivcev, ki nekoga volijo in zaupajo, da so v teh strankah ti in ti “špicenkandidati”, potem pa se premieri vlad skriti pred javnostjo dogovorijo med sabo popolnoma nekaj drugega in si v imenu posameznih vlad razdelijo povolilni kadrovski oz. odločevalski “plen”. Že zdaj je povprečna volilna udeležba v državah EU bila komaj nad polovično (v Sloveniji manj od tretjine volilnih upravičencev), poslej se utegne še znižati; s tem pa se bo še dodatno zniževala tudi legitimnost neformalno in nedemokratično vsiljenih najvišjih evrofunkcionarjev.
    Bistveno se zmanjšuje tudi motiviranost in zaupanje potencialnih strankarskih kandidatov za “špicenkandidate” na volitvah v evropski parlament, če so po volitvah – skupaj z volivci – s strani svojih strankarskih prvakov in najvišjih predstavnikov nacionalnih vlad tako prezirljivo in žaljivo odpisani v posmeh volivcem, članom lastnih strank in držav ter političnim tekmecem v drugih strankah in državah.
    Kot pravi pregovor: “Osel gre enkrat na led!”, zato ni mogoče pričakovati, da bodo letošnji “poskusni zajčki” oz. žrtve oblastniške samovolje najvplivnejših nacionalnih in strankarskih voditeljev ali drugi zaupanja vredni kandidati še pripravljeni na tak politični in medijski hazard, v katerem so lahko vsi izbrani od volivcev nazadnje poraženci.
    Ključen pa je pri vsem tem sistemsko spodbujen in pogojen spopad med Svetom Evrope, v katerem branijo in generirajo interese posameznih držav premieri vlad, in Evropskim parlamentom, ki v razmerju do svoje vlade (Evropske komisije) oz. svoje izvršilne oblasti nima avtonomije pri odločanju, čeravno so poslanci v Evropski parlament neposredno izvoljeni, premieri posameznih vlad, ki v okviru Sveta Evrope uskladijo in predlagajo listo najvišjih funkcionarjev, pa so večinoma izvoljeni posredno, se pravi od poslancev v nacionalnih parlamentih posameznih članic EU. To je približno tako, kot bi po volitvah poslancev v Državni zbor RS vlado predlagali neposredno izvoljeni župani slovenskih občin oz. lokalnih skupnosti in bi imeli neposredno izvoljeni državni poslanci le možnost sprejeti ali zavrniti voljo županov.
    Kot je videti, vlade nacionalnih držav, še posebej največjih med njimi (Nemčije, Francije, Italije, Španije …), ne zaupajo neposredno, legalno in legitimno izvoljenim poslancem v Evropskem parlamentu, zato si sistemsko zadržujejo prednostno pravico pri izbiri najvišjih funkcionarjev političnih in finančnih ustanov v EU, s čemer pa jemljejo politično moč in avtonomijo poslancem v evropskem parlamentu, posredno pa tudi volivcem v državah EU.

  5. Stvar okrog predsedovanja komisije sploh še ni zaključena in se lahko še popolnoma spremeni. Treba je namreč vedeti, da se v ozadju leporečja o evropskih vrednotah, viziji, relativno navideznih gospodarskih problemih bije srdit boj okrog multikulturalizma, invazije afriških in muslimanskih migrantov in raznarodovanja ter razkristjanjevanja evropskih narodov! Za progresiste, ki forsirajo raznarodovanje in rasno ter religijsko mešanje v nekakšnem globalističnem talililnem loncu in jih je mnogo od islamistov in globalistov podkupljenih tudi v vrstah EPP ne le na levici, je gospa von der Leyen kot vrhunsko izobražena in konservativna mati 7 otrok oz. 5 deklic, popolnoma nesprejemljiva. Za nobeno milijonsko Soroševo ali arabsko ceno ne bo privolila v multikulti islamizacijo in s tem razčlovečenje žensk in svojih hčera in bodočih vnukinj, kot so doslej počeli Juncker, Merkel, Macron, May n podobni – vsi brez otrok in torej bez skrbi o življenju prihodnjih generacij, le s skrbjo za svoj lastni žep. Lahko se torej zgodi, da bodo multikulti globalisti, ki jih v Bruslju ni malo, torpedirali gospo Von der Leyen, ker so višegrajci in nekateri drugi k sreči torpedirali njihovega zagretega multikulti kandidata Timmermansa.

  6. Izbira kandidatov je bil nateg volilcev EU od odzadaj! Pomembno je imeti svoje ljudi v prvi vrsti, tudi , ce niso najboljsi kader in tega nacela se Nemci in Francozi pac ne morejo otresti… ….samo ne izgubiti vajeti is rok! ..EU je kot neko prvenstvo, recimo EU prvenstvo, kjer se tocno ve kdo mora in bo zmagal in kdo bodo akterji, ki bodo samo sodelovali in dvigovali roke v parlamentu…dobra placa te zaujcka v zaspan dremez v klopeh EU parlamenta😪😪🤑🤑🤑 in tega se birokrati v Bruslju zavedajo….

  7. Pri vsej tej politični “kolobociji” me presenečajo ljudje,ki “od zunaj” spremljamo,kaj se dogaja.A smo res toliko naivni ?
    Kot da pozabljamo,kako se je v resnici začelo po drugi svetovni vojni,se razvijalo do današnjih dni. To “združevanje” evropskih držav se je začelo zaradi gospodasrstva in gospodarskih interesov.Proizvodnja in trg.In tudi danes je to glavni namen.Potem pa se je samo “dodajalo”.Z birokracijo se je pojavil interes postavitve tudi demokratičnih oblastnih struktor.Elementov “države”. Vse skupaj na “pol” in “mešano”. Nikomur ne paše,da bi se v celoti odpovedal svoji suverenosti.Ne malim,sploh pa ne velikim.
    Zato sploh ne presenečajo zadnja dogajanja. To okoli teh “špicenkandidatov” je pa sploh “nora”. Tisti,ki se jih je izmislil je neumen,narcis,naivnež,birokrat,”perverznež”.
    Če so se “spomnili”,da EU potrebuje “parlament”,potem so se morali dogovoriti o najbolj enostavnih osnovnih elementih in o nobenih “nadgradnjah”,ki bodo pripeljale zadevo do absurda.
    Vodilne položaje v EU morajo zasesti tisti politiki,ki jih dogovori Svet “EU” ! Formalno pa da soglasje EU-parlament.
    Zdi se,da znajo vse te “komplikacije” najbolj koristiti levičarjem (socialistom,zelenim..),če ne bo EPP in države,ki jih vodijo desne vlade, pazljive,odločne.
    Kajti levičarji znajo zakuhati veliko zmedo in težave. Zapomnite si : levičarji vedno delajo samo za sebe ! Seveda,govorijo pa drugače : za ljudi,revne,multikulti..Znane floskule !
    Z levičarji se nikoli ne “pleše” kolo ! Verjeli ali ne : vedno “spotikajo”. Pazi “hrbet”!

    P.S. EU je “zgrmela” v samo gospodarsko in birokratsko organizacijo,tisti trenutek,ko se je odpovedala “evropski krščanski tradiciji in kulturi”-svojim koreninam”. Prihodnost je jasna : iz takšne EU ni možna normalna država !!

  8. Slovenski štor 7.7. ob 18,27
    Vaš zadnji odstavek pove bistvo sedanje EU in njenih problemov.

    Mislim, da je ” oče” EU – Robert Schuman dejal: “Ali bo Evropa krščanska, ali pa je ne bo”.
    Za enkrat je LJUDSKA (krščanska stranka) še v večini. Toda včasih ta stranka pozablja, da mora braniti Evropske vrednote. Preveč se “klanja” liberalizmu.

Komentiraj

Prosimo, vnesite komentar
Prosimo, vnesite svoje ime