Zdravstvo tik pred zlomom na številnih koncih, za mnoge paciente so edina rešitev zasebniki in koncesionarji

Uredništvo
vir: Pixabay
POSLUŠAJ ČLANEK
Stanje slovenskega zdravstvenega sistema je že vrsto let slabo. Kljub temu se je vsakokratna politika odločila gledati stran, ali pa ni imela zadostne večine, da bi pripravila nujno potrebne reforme. Zadnji dogodki pa kažejo, da se zdravstveni sistem že konkretno sesuva.

V Zdravstvenem domu Ljubljana namreč v zadnjih dneh doživljajo hud val odpovedi zdravnikov, primanjkuje predvsem zdravnikov družinske medicine, del občanov pa je zato ostal brez svojega zdravnika. 

Zdravniki se zaradi preobremenjenosti in slabih delovnih pogojev raje selijo h koncesionarjem, kjer so plače boljše, hkrati pa pri plačilih ni diskriminacije. A ti vsaj ostajajo v javnem zdravstvenem sistemu, precej pa jih tudi prestopa v zasebno zdravstvo ali celo v gospodarstvo, kar bi lahko slovenski javni zdravstveni sistem zlomilo prej kot si predstavljamo.

Omenjeni dogodki pa prihajajo teden dni po enem izmed novih šokov v slovenskem zdravstvenem sistemu, ko je bilo ugotovljeno, da je bilo iz sistema elektronskih napotnic oziroma elektronskih čakalnih seznamov izbrisanih 1.070.422 naročil s točnim terminom za skoraj 300 tisoč ljudi, večina še iz leta 2020 in 2021. Med njimi pa je bilo oškodovanih 5.977 ljudi, ki so imeli eno ali več napotnic ne le za pretekle termine, ampak tudi za preglede v prihodnosti. 

Pacientka Ana: "Zakaj plačujem zdravstveni sistem? Da me oberejo še enkrat?"


V ljubljanskem zdravstvenem domu so v zadnjih dneh priča pravi "epidemiji" zdravniških odpovedi. Zgodili so se odhodi družinskih zdravnic v enotah Šiška in Fužine, sedaj službo zapušča tudi predstojnik bežigrajske enote, ravno tako družinski zdravnik, ki ima v Črnučah tudi ambulanto s 1565 pacienti.

Podatki za ZD Ljubljana so resnično slabi, če vemo, da je od začetka leta 2021 odšlo 33 zdravnikov družinske oziroma splošne medicine. V tem času je prišlo 12 specialistov družinske medicine in več zdravnikov, ki pa ne morejo delati samostojno. 

"Kličem in kličem, pa sploh ne dobim povezave. Na telefonu sem praktično vseh 5 dni odkar sem na bolniški, pa jih še nisem priklicala. Edina dobra stvar tega je, da še vedno mislim ,da z mano ni nič tako hudega, da se mi bo moje stanje še poslabšalo," je z nami delila izkušnjo pacientka Ana, ki živi na ljubljanskih Fužinah.

"Moja zdravnica je bolniško odsotna, nadomešča jo zdravnica, ki je po treh dneh tudi odsotna, obe pa nadomešča tretja zdravnica, ki je ni mogoče priklicati," še dodaja Ana, ki se sprašuje, ali naj odide k zasebniku in se tam prepriča, da je z njo vse v redu.

"Sprašujem se, ali naj čakam še en dan ali ne. Toda zakaj plačujem vsak mesec v to blagajno? Da me oberejo še enkrat? Hvala za takšen javni sistem, boljše bi bilo, da bi dajala denar na stran," še dodaja. 

Javni sektor ni več konkurenčen - zlom je bližje, kot si mislimo


Da gre za več kot le problem zadnjih tednov, kaže tudi anonimna izpoved zdravnice v ZD Ljubljana, ki ga je objavil portal N1. "En zmanjka, drugi delajo. Še en zmanjka, ponovi zgodbo. In tako ponavljaj v nedogled," je zapisala zdravnica, ki je zapustila Zdravstveni dom Ljubljana.

"Za tistega, ki stalno dela dvojno ali občasno trojno, razlog izpada (upokojitev, bolniška, odpoved) res ni važen. Nastradajo tisti, ki so vedno tam, ki izgorelost zdravijo v času službe in ki pro bono vsakodnevno delajo preko delovnega časa, ker se jim ljudje smilijo."

"Ne vem, ali grem na boljše. Slabše je težko. Če bo tako kot do zdaj, bom pač šla iz medicine. Tega ne zmorem več. Ne fizično, ne psihično, ne mentalno," je skrb vzbujajoča izjava zdravnice.

Zdravniki odhajajo predvsem na ZZZS, v manjše zdravstvene domove, kjer zdravnikom ni treba dežurati, in h koncesionarjem, nekateri pa v zasebno zdravstvo ali celo ven iz zdravstvenega sistema, v gospodarstvo, kjer ni pritiskov in tako hudih obremenitev.

Že zasebniki koncesionarji lahko mladim zdravnikom ponudijo višjo plačo kot javni zavodi, saj jih ne zavezuje plačni sistem v javnem sektorju. Javni zdravstveni dom mora specialista na začetku kariere uvrstiti v 45. plačni razred, ki prinaša 2585 evrov osnovne mesečne bruto plače. 

Koliko časa še imamo? Posledice se poznajo tudi na urgentnih centrih


Mnogi zdravniki poudarjajo, da slovenski zdravstveni sistem tone precej globlje, kot si upamo priznati. Ob tem opozarjajo, da bodo reforme do leta 2025, kot jih je napovedal minister za zdravje, prepozne, saj bomo v tem času izgubili javne bolnišnice, poceni zdravnike in specialiste, ki se ukvarjajo s podcenjenimi področji medicine.

Zaradi odpovedi delovnih razmerij v zdravstvenih domovih se še povečuje pritisk na že tako obremenjene urgentne centre, kamor poleg nujnih primerov pacientov prihajajo tudi ne nujni, ki želijo na ta način prej priti do preiskav.

Delo v urgentnih centrih je kljub temu za zdravnike slabše plačano kot druga delovna mesta, zato se ga osebje brani. Pacienti, ki pa niso nujni, pa kljub obremenjevanju urgentnih centrov še vedno ne plačujejo za to, da so prišli v nujno obravnavo v urgentni center.

Razlog za nastalo stanje gre v največji meri iskati v dejstvu, ta ista politika javnega zdravstvenega sistema, o katerem tako veliko govori, doslej ni bila sposobna popraviti. Kljub vsemu napisanemu pa še vedno vidimo spodnje izjave slovenske politike, ki ne razume, da so koncesionarji in zasebniki za paciente postali edina rešitev.

Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike
Natisni Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Povezani članki

Odziv zdravniške stroke na vladne grožnje z globami in odvzemom licenc: zakone nam pišejo nepoznavalci, ministričina piarovska vojna odganja specializante "generacije Z"
  • 19. 04. 2024
»Primer Vzajemne kaže, da se to lahko jutri zgodi z vsakim podjetjem,« je dejal predsednik uprave Mikeln ob vložitvi pobude za presojo ustavnosti vladnega zakona
  • 27. 12. 2023
Minuta molka – skoraj nič ne gre več v pravo smer
  • 19. 04. 2024