Zdravstvo dobilo diagnozo, kaj pa zdaj: bo vlada zmogla zagotoviti tudi zdravljenje in kaj pravijo podatki?
Peter Merše
- 21. 1. 2023 ob 19:34
- 15 komentarjev
Po sredinem koalicijskem vrhu, kjer je bila »diagnoza« slovenskega zdravstvenega sistema predstavljena koalicijskim strankam, je v petek minister za zdravje Danijel Bešič Loredan stopil tudi pred javnost in predstavil Pregled stanja na področju zdravstva v Sloveniji, za katerega je premier Robert Golob po koalicijskem vrhu ocenil, da je v slabši kondiciji, kot si je kdorkoli mislil.
Minister je predstavil tudi izhodišča za »zdravljenje« sistema oz. njegovo prepotrebno reformo. Ali pa bo ob vseh interesih in izzivih to zdravljenje uspešno oz. sploh smiselno izvedeno, se sprašujemo v komentarju uredništva.
»Slovenski zdravstveni sistem se v zadnjih 30 letih ni kontinuirano obnavljal in danes imamo na marsikaterem področju neurejen zdravstven sistem,« so zapisali v zaključku dokumenta, ki ga je ekipa 20 ljudi iz vseh podskupin ministrstva intenzivno pripravljala en mesec, potem ko so uspeli zbrati natančne podatke.
Že zbiranje teh se je izkazalo za velik izziv, saj so informacijski sistemi med različnimi deležniki v zdravstvu povsem neusklajeni in nekompatibilni. Že število zdravnikov družinske medicine, ki naj bi delovali v Sloveniji, se v različnih zbirkah podatkov razlikuje tudi za 40 %. Zdravniška zbornica ima podatek o 1.851, ZZZS in NIJZ pa 1.085 zdravnikih družinske medicine.
Čeprav se zbirajo velike količine podatkov, kar močno obremenjuje zdravstveno osebje, ti pogosto sploh niso uporabni, ker je sistem tako fragmentiran. Ministrstvo za zdravje tako ne more ugotoviti natančnih potreb po kadrih. Prav tako nimajo podatkov, kje je 10.000 zdravstvenih delavcev in 5.000 srednjih medicinskih sester, ki so iz sistema že odšli. Nekontrolirano je tudi razpisovanje specializacij, zaradi česar težavam še ni videti konca.
Čeprav je razvidno, da se število zdravnikov v Sloveniji povečuje, slovensko zdravstvo pesti kadrovska kriza, ki pa ni unikatna za slovenski sistem, temveč se z njo sooča veliko evropskih držav. Ohranjanje svojih kadrov in iskanje tujih je tako velik izziv.
Da kljub povečanju števila zdravnikov, ki je razvidno tudi z zgornjega grafa, postaja sistem manj dostopen, pa gre v veliki meri pripisati spreminjanju družbenih razmer.
Obremenjenost družinskih zdravnikov se meri v glavarinskih količnikih, in ne v številu pacientov, ki jih ima nek zdravnik opredeljenih. Starejši bolniki namreč za zdravnike predstavljajo večjo obremenitev kot mlajši. Prebivalstvo pa se stara hitreje, kot se je povečevalo število družinskih zdravnikov oz. timov primarne medicine. Teh je trenutno v Sloveniji 1.210,64. Če bi danes želeli delovati po normativu, da ima vsak tim opredeljenih 1.895 glavarinskih količnikov, nam že danes manjka 352 timov primarne medicine.
Povprečna obremenitev timov primarne medicine v Sloveniji je 2.343,82 količnikov, pri čemer je le 145 timov oz. 12 % obremenjenih manj od 1895 količnikov, ko niso več dolžni vpisovati novih pacientov. V Sloveniji imamo tako danes 131.940 oseb brez izbranega osebnega zdravnika. Skoraj 30.000 več kot pred desetimi leti. Nenujnih obiskov urgentnih centrov kot posledica tega je tako že 65 %. Nad dopustno dobo na poseg v Sloveniji čaka 112.121 ljudi.
Enega največjih izzivov tako predstavlja demografija oz. staranje prebivalstva. Če je bilo leta 2020 za 2,9 milijona glavarinskih količnikov, bo teh, ob predvidenem rahlem upadu prebivalstva do leta 2050, 3,22 milijona. Opazno se namreč povečuje število prebivalcev, ki so stari več kot 65 let, zmanjšuje pa število mlajših.
Demografska slika ogroža tudi splošno vzdržnost javne zdravstvene blagajne, ki ji bo v petnajstih letih, po nekaterih ocenah pa že v sedmih letih, zmanjkalo denarja, če se ne bo nič spremenilo.
Slovenija je edina država EU, ki ji je Evropska komisija dodelila oceno visokega tveganja za vzdržnost javnih financ na dolgi rok zaradi izdatkov, povezanih s staranjem prebivalstva. Do leta 2060 bi ti lahko dosegli že četrtino celotnega BDP.
Že danes pa je Slovenija globoko pod povprečjem Evropske unije glede števila zdravnikov. Imamo jih 3,3 na 1.000 prebivalcev, medtem ko so v Evropi v povprečju 4. A kot dokazujejo nekatere države, se tudi s primerljivim številom zdravnikov, kot jih imamo, ob ustrezni organizaciji da imeti učinkovit zdravstveni sistem. Posebej še ob dejstvu, da imamo nadpovprečno število diplomiranih medicinskih sester na 1.000 prebivalcev.
V zadnjih osmih letih se je količina finančnih sredstev v sistemu občutno povečala. Še leta 2015 smo za zdravstveno varstvo zbrali 3,3 milijarde evrov, v letu 2020 pa že 4,435 milijarde evrov. Približno dve tretjini tega denarja zbere ZZZS, 13 % zasebne zavarovalnice z dopolnilnim zavarovanjem, še 12 % prispevamo državljani iz lastnih žepov. Opazen je porast prispevka države. Še leta 2015 je prispevala 3 %, leta 2020 pa že 9 %.
Izdatki na prebivalca so med letoma 2015 in 2020 zrasli iz 1888,90 evrov na 2.418,50 evrov na prebivalca, s čimer smo nad evropskim povprečjem. Izdatki za zdravstvo pa pri nas rastejo bistveno hitreje kot BDP.
Nejasno in netransparentno je tudi, kako se denar porablja in kam se pretaka. Nad tokom denarja namreč ni pravega nadzora. Tako nekateri sektorji, denimo zdravstveni domovi in lekarne, ustvarjajo dobičke, bolnišnice pa konstantno izgubo. Prav tako ni jasne strukture obračunskega sistema, ki bi jasno in predvsem ustrezno definiral cene storitev, ki jih opravijo zdravstvene ustanove in plača ZZZS.
Minister je po predstavitvi podatkov predstavil tudi izhodišča za reformo. Po njej naj bi imeli vzdržen model primarne ravni zdravstva, ki bo dostopen za vse, učinkovit, digitaliziran in finančno vzdržen. Pri tem nam zgled predstavlja Finska.
Reformo bodo začeli pri ZZZS, ki naj bi ga prenovili po modelu Estonije, ki je tudi najbolj digitalizirana država na področju zdravstva. Po besedah ministra naj bi reforma naslavljala tako staranje prebivalstva kot kadre, financiranje, upravljanje in storilnost ter digitalizacijo.
Na novo naj bi definirali primarno mrežo, kjer naj bi zdravstvene delavce razbremenili administracije. Urejanje bolniških odsotnosti bi se denimo delno preneslo na medicino dela. Z razbremenitvijo bi razmislili tudi o dvigu glavarinskih količnikov. Digitalizacija naj bi zagotovila več preglednosti, ki bo izrinila korupcijo, orodja pa naj bi prevzeli kar od Estoncev, ki so jih že razvili. Minister je tako napovedal uvedbo E-kartona za leto 2024, kjer naj bi vsakdo imel vpogled v svoje zdravstvene podatke.
Napovedal je novo agencijo za nadzor v zdravstvu, novo regionalno postavitev mrež, nadzor dela, namignil pa tudi na vključevanje vseh virov pri reševanju težav v zdravstvu. Koncesionarjev naj ne bi odpravljali, le pregledali smotrnost nekaterih koncesij in uredili sistem. Vse to naj bi bilo realizirano do leta 2025.
Za vse to pa naj bi iskali tudi širši družbeni konsenz, tudi z opozicijo in vsemi drugimi deležniki.
Minister je predstavil tudi izhodišča za »zdravljenje« sistema oz. njegovo prepotrebno reformo. Ali pa bo ob vseh interesih in izzivih to zdravljenje uspešno oz. sploh smiselno izvedeno, se sprašujemo v komentarju uredništva.
»Slovenski zdravstveni sistem se v zadnjih 30 letih ni kontinuirano obnavljal in danes imamo na marsikaterem področju neurejen zdravstven sistem,« so zapisali v zaključku dokumenta, ki ga je ekipa 20 ljudi iz vseh podskupin ministrstva intenzivno pripravljala en mesec, potem ko so uspeli zbrati natančne podatke.
Kaos že na ravni podatkov
Že zbiranje teh se je izkazalo za velik izziv, saj so informacijski sistemi med različnimi deležniki v zdravstvu povsem neusklajeni in nekompatibilni. Že število zdravnikov družinske medicine, ki naj bi delovali v Sloveniji, se v različnih zbirkah podatkov razlikuje tudi za 40 %. Zdravniška zbornica ima podatek o 1.851, ZZZS in NIJZ pa 1.085 zdravnikih družinske medicine.
Čeprav se zbirajo velike količine podatkov, kar močno obremenjuje zdravstveno osebje, ti pogosto sploh niso uporabni, ker je sistem tako fragmentiran. Ministrstvo za zdravje tako ne more ugotoviti natančnih potreb po kadrih. Prav tako nimajo podatkov, kje je 10.000 zdravstvenih delavcev in 5.000 srednjih medicinskih sester, ki so iz sistema že odšli. Nekontrolirano je tudi razpisovanje specializacij, zaradi česar težavam še ni videti konca.
Potrebe rastejo hitreje od števila zdravnikov
Čeprav je razvidno, da se število zdravnikov v Sloveniji povečuje, slovensko zdravstvo pesti kadrovska kriza, ki pa ni unikatna za slovenski sistem, temveč se z njo sooča veliko evropskih držav. Ohranjanje svojih kadrov in iskanje tujih je tako velik izziv.
Da kljub povečanju števila zdravnikov, ki je razvidno tudi z zgornjega grafa, postaja sistem manj dostopen, pa gre v veliki meri pripisati spreminjanju družbenih razmer.
Obremenjenost družinskih zdravnikov se meri v glavarinskih količnikih, in ne v številu pacientov, ki jih ima nek zdravnik opredeljenih. Starejši bolniki namreč za zdravnike predstavljajo večjo obremenitev kot mlajši. Prebivalstvo pa se stara hitreje, kot se je povečevalo število družinskih zdravnikov oz. timov primarne medicine. Teh je trenutno v Sloveniji 1.210,64. Če bi danes želeli delovati po normativu, da ima vsak tim opredeljenih 1.895 glavarinskih količnikov, nam že danes manjka 352 timov primarne medicine.
Povprečna obremenitev timov primarne medicine v Sloveniji je 2.343,82 količnikov, pri čemer je le 145 timov oz. 12 % obremenjenih manj od 1895 količnikov, ko niso več dolžni vpisovati novih pacientov. V Sloveniji imamo tako danes 131.940 oseb brez izbranega osebnega zdravnika. Skoraj 30.000 več kot pred desetimi leti. Nenujnih obiskov urgentnih centrov kot posledica tega je tako že 65 %. Nad dopustno dobo na poseg v Sloveniji čaka 112.121 ljudi.
Enega največjih izzivov tako predstavlja demografija oz. staranje prebivalstva. Če je bilo leta 2020 za 2,9 milijona glavarinskih količnikov, bo teh, ob predvidenem rahlem upadu prebivalstva do leta 2050, 3,22 milijona. Opazno se namreč povečuje število prebivalcev, ki so stari več kot 65 let, zmanjšuje pa število mlajših.
Demografska slika ogroža tudi splošno vzdržnost javne zdravstvene blagajne, ki ji bo v petnajstih letih, po nekaterih ocenah pa že v sedmih letih, zmanjkalo denarja, če se ne bo nič spremenilo.
Slovenija je edina država EU, ki ji je Evropska komisija dodelila oceno visokega tveganja za vzdržnost javnih financ na dolgi rok zaradi izdatkov, povezanih s staranjem prebivalstva. Do leta 2060 bi ti lahko dosegli že četrtino celotnega BDP.
Že danes pa je Slovenija globoko pod povprečjem Evropske unije glede števila zdravnikov. Imamo jih 3,3 na 1.000 prebivalcev, medtem ko so v Evropi v povprečju 4. A kot dokazujejo nekatere države, se tudi s primerljivim številom zdravnikov, kot jih imamo, ob ustrezni organizaciji da imeti učinkovit zdravstveni sistem. Posebej še ob dejstvu, da imamo nadpovprečno število diplomiranih medicinskih sester na 1.000 prebivalcev.
Denarja v sistemu vse več, kam gre?
V zadnjih osmih letih se je količina finančnih sredstev v sistemu občutno povečala. Še leta 2015 smo za zdravstveno varstvo zbrali 3,3 milijarde evrov, v letu 2020 pa že 4,435 milijarde evrov. Približno dve tretjini tega denarja zbere ZZZS, 13 % zasebne zavarovalnice z dopolnilnim zavarovanjem, še 12 % prispevamo državljani iz lastnih žepov. Opazen je porast prispevka države. Še leta 2015 je prispevala 3 %, leta 2020 pa že 9 %.
Izdatki na prebivalca so med letoma 2015 in 2020 zrasli iz 1888,90 evrov na 2.418,50 evrov na prebivalca, s čimer smo nad evropskim povprečjem. Izdatki za zdravstvo pa pri nas rastejo bistveno hitreje kot BDP.
Nejasno in netransparentno je tudi, kako se denar porablja in kam se pretaka. Nad tokom denarja namreč ni pravega nadzora. Tako nekateri sektorji, denimo zdravstveni domovi in lekarne, ustvarjajo dobičke, bolnišnice pa konstantno izgubo. Prav tako ni jasne strukture obračunskega sistema, ki bi jasno in predvsem ustrezno definiral cene storitev, ki jih opravijo zdravstvene ustanove in plača ZZZS.
Napovedana reforma
Minister je po predstavitvi podatkov predstavil tudi izhodišča za reformo. Po njej naj bi imeli vzdržen model primarne ravni zdravstva, ki bo dostopen za vse, učinkovit, digitaliziran in finančno vzdržen. Pri tem nam zgled predstavlja Finska.
Reformo bodo začeli pri ZZZS, ki naj bi ga prenovili po modelu Estonije, ki je tudi najbolj digitalizirana država na področju zdravstva. Po besedah ministra naj bi reforma naslavljala tako staranje prebivalstva kot kadre, financiranje, upravljanje in storilnost ter digitalizacijo.
Na novo naj bi definirali primarno mrežo, kjer naj bi zdravstvene delavce razbremenili administracije. Urejanje bolniških odsotnosti bi se denimo delno preneslo na medicino dela. Z razbremenitvijo bi razmislili tudi o dvigu glavarinskih količnikov. Digitalizacija naj bi zagotovila več preglednosti, ki bo izrinila korupcijo, orodja pa naj bi prevzeli kar od Estoncev, ki so jih že razvili. Minister je tako napovedal uvedbo E-kartona za leto 2024, kjer naj bi vsakdo imel vpogled v svoje zdravstvene podatke.
Napovedal je novo agencijo za nadzor v zdravstvu, novo regionalno postavitev mrež, nadzor dela, namignil pa tudi na vključevanje vseh virov pri reševanju težav v zdravstvu. Koncesionarjev naj ne bi odpravljali, le pregledali smotrnost nekaterih koncesij in uredili sistem. Vse to naj bi bilo realizirano do leta 2025.
Za vse to pa naj bi iskali tudi širši družbeni konsenz, tudi z opozicijo in vsemi drugimi deležniki.
Zadnje objave
Kaj so Trumpovi o smrtonosni drogi zabičali Kitajcem
28. 3. 2025 ob 15:00
O zmagah, zaslugah in nagradah za tiste, ki so pravi čas sedli na pravi kamionček
28. 3. 2025 ob 12:07
Častni Šentjurski muzikanti odhajajo v zgodovino
28. 3. 2025 ob 9:00
TV Japajade šov
28. 3. 2025 ob 6:00
ZZDej razdvaja – odhodi koncesionarjev skrbijo tudi poslanca Svobode
27. 3. 2025 ob 22:25
V Mirni Peči stalna razstava, posvečena pesniku Tonetu Pavčku
27. 3. 2025 ob 17:00
Sušilnica blata: Pravni pregled je potrdil številne nepravilnosti
27. 3. 2025 ob 15:00
Ekskluzivno za naročnike
Častni Šentjurski muzikanti odhajajo v zgodovino
28. 3. 2025 ob 9:00
TV Japajade šov
28. 3. 2025 ob 6:00
Špetir v golobnjaku
27. 3. 2025 ob 6:00
Prihajajoči dogodki
MAR
28
Na romanje z Družino na Hrvaško in v Bosno
05:00 - 18:00
MAR
28
MAR
29
Tradicionalni sejem Šmarski pomladanc
09:00 - 13:00
MAR
29
Izbor urednika
O zmagah, zaslugah in nagradah za tiste, ki so pravi čas sedli na pravi kamionček
28. 3. 2025 ob 12:07
Špetir v golobnjaku
27. 3. 2025 ob 6:00
V zadnjem marčevskem tednu 193. številka tednika Domovina
26. 3. 2025 ob 6:10
Domovina 193: Intervju - Andrej Hoivik: Kultura niso samo Prešernovi nagrajenci
26. 3. 2025 ob 6:00
15 komentarjev
Stajerska2021
Sicer pa smo na dolgi rok tako ali tako vsi mrtvi. Pri nas bomo nekateri pač malo prej...
Andrej Muren
Na koalicijskem vrhu ni bilo povedano bistveno: da je godljo v zdravstvu (in tudi drugih sistemih) zakuhala edino levica, ki je oblasti že več kot 70 let. Tisti pa, ki spravi posestvo na boben, običajno ni isti, ki ga kasneje reši. Kako naj sedaj pričakujemo rešitev prav od istih, ki so zafurali zdravstveni sistem in obenem še pokradli stotine milijonov iz njega?
MEFISTO
"Zdravstvo dobilo diagnozo."
Pa jo je res?
Pri reševanju zdravstvene problematike je preveč ideologije, da bi bili lahko pri tem uspešna izrazito ideološka vlada in vladajoča koalicija.
Edino, kar so doslej ugotovili, je bilo to, da je denar z ZZZS nekontrolirano odtekal na razne neprave transakcijske račune.
Poslej bodo poskrbeli, da bo denar ZZZS delal družbo denarju na pravih transakcijskih računih, kjer ga je bilo že doslej preveč in kjer nikakor ne smel biti.
Friderik
Kdo je odgovoren za stanje, ki je opisano? Vse vlade, ki so zadnjih, recimo, 20 let, vladale. In seveda njihovi volivci. Ti so jim dali mandat, da nič ne naredijo. Torej, človek bi z veseljem rekel : požrite, kar ste izvolili... a je zadeva preveč resna in tragična, da bi stanje odpravili zgolj s političnim obračunavanjem. Zato je vredno pozdraviti namero, da bodo pri iskanju rešitev pritegnili opozicijo. Bomo videli, če mislijo resno. Jaz jim ne bi preveč zaupal. Tolikokrat so se že zlagali.
Kaj pa vem
Tudi jaz jim ne zaupam! 31 let smo samostojni; ne povsem, vendar vsaj malo desne, vlade smo imeli borih 6 let, zato po moje ni nikakršno politično obračunavanje, če naglas povemo: levi - vi ste to zakuhali, če želite vam in nam dobro, pustite blizu ljudi, ki se na zadeve spoznajo. Dovolj imamo vseh mogočih analiz in študij.
Friderik
Iz njihovih ust v božja ušesa bi človek rad rekel. Naj vendar za božjo voljo že enkrat nekaj naredijo, ne samo, da ugotavljajo, študirajo, ocenjujejo, razpravljajo... Stanje, ki je, ni od včeraj. Da se bo zalomilo je bilo za pričakovati že vsaj dve desetletij. Ali je tako težko predvideti staranje prebivalstva? Za to res ni potrebno biti genij in napraviti nešteto študij. Ljudje se pač staramo. Mladih je vedno manj. Ti podatki so bili na voljo vsem odločujočim ves čas.
Friderik
Zgoraj je podatek dveh institucij koliko družinskih zdravnikov imamo. Fazlika je cca. 700. Kako je to mogoče? Saj gre vendar za institucij, ki naj bi razpolagale s pravimi podatki, ne za neke amaterske ocene. Eden ne zna šteti.
APMMB2
Reševanje zdravstva me spominja na reševanja težav v Samoupravni sicialistični Republiki Sloveniji, ki jo je strumno vodila komunistična partija s centralnikm komitejem na čelu.
Da spmnimo: zadnji načelnik centralnega komiteja komunsitične partijeje bil Milan
Kučan, ravno v času, ko je Slovenija bankrotirala, komunstična partija pa je do bankrota izvedla najmanj tisoč različnih reform na vseh področjih družbe in gopodarstva.
Zakaj bankrot in zakaj reforeme?
Samoupravna socialistična republika Slovenije je bila nenehno v reformskih časih. Nič v državi ni štimalo in komunsti so si nenehno prizadevali stanje reformrati,ampak nikoli reforme niso uspele. Razmere so se slabšale in bankrot je bil neizbežen, kljub temu, da je bilo na programu še mnogo reform.
Reforme so vsebovale stalnico, ki je nihče ni smel zaobiti. Najprej: marksizem je aksiom, ki velja vedno in povsod. Temu se ni smelo oporekati. Drugi aksiom je postavil komunistično partijo za edino, odločujočo silo v državi. To je pomenilo, da edino komunsitična partija in komnisti imajo prav in edino oni lahko vodijo državo.
Na ta način smo imeli okvir v katerem smo lahko delali reforme in po mili volji spremijali razmere.
Kako pnazoriti razmere tistega časa.
Ko je pes na ketni ima maneverski protor omejen z dolžino ketne. Zastonj mu razlagati o svobodi,neskončni svobodi, ko pa je ketna tako dolga kot je in obzorje ubogega pas je omejeno s ketno.
In sedj k Danijelu Bešiču Loredanu, in sevda prenapetemu Robertu Golobu.
Tudi ona dva pripadata neki družbi, ko jo vodi centralni komite in ki jima je za vrat pirdil ketno, tako kot onemu ubogemu psu.
Ketna omejuje obzorje in svobodo v katerem se lahko gibljeta. Niti milimeter ne moreta in smeta dalj, kot je ketna dolga.
Jasno je, da dolžina ketne ustreza tistim, ki so nadeli kateno obema rformatorjema.
In z reformo zdravstva ne bo nič, saj so rešitvezdravstva izven obzorja, ki ga dovoljuje dolžina ketne.
Sedaj ponovno vzpstavljamo staneje, ko ketna določa obzorja reform v katerih se lahko reforme počno. Ko so takšne ketne omejevale obzorja svobode,je Sloveija bankrtiraka kljub temum da je imela plejado reformetorjev na čelu,med katerimi je bil še vedno čil in pri močeh tovariš Milan Kučan, ki je sicer pred časom sestopil iz obasti, izvolil pa nam je Goloba in predsednico države.
Kaj pa vem
Ni kaj dodati!!!
Andrej Muren
Se strinjam!
Kaj pa vem
Mi se prepiramo, v ozadju se pa razporejajo milijoni. Za zgubaške medije je vedno dovolj denarja. Berite spletni časopis in boste vedeli o čem govorim.
tohuvabohu
Teorija, da bo posnemanje finskega zdravstva odpravilo korupcijo, je neumna. Znano je, da ima Finska zanemarljivo pojavnost korupcije v primerjavi z nami, zato tudi nima cepiva zoper korupcijo v zdravstvu. Mi pa potrebujemo prav to. Torej?!
Stajerska2021
Eno samo filozofiranje, pogovarjanje, ugotavljanje, druženje, načrtovanje, podpisovanje aneksov kako se imajo radi....
Bla, bla, bla.
Niso enotni! Zato potrebujejo podpise. Za Levico še ketna ni dovolj. Fajonova pa se tako ali tako več ne smehlja tako trapasto, kot s tistimi predvolilnimi lažmi - 30 DNI DO SPECIALISTA!
Nadzor denarja in takojšnja uvedba referenčnih cen!
Seveda, saj to vsi vedo, vsi vemo, vendar vemo tudi to, komu taki nadzor ne ustreza. Dobaviteljsko plenilski mafiji.
Ljubljana
Ja, dobro razmisljanje...
Kraševka
Ta vlada je sestacvljena iz "govornikov". Če se samo pogovarjaš in nič ne naredič. je rezultat vsega le NIČ. Od niča pa se živeti ne da. Reši nas laho, samo NOVA vlada. Musarjeva, ki je dejala, da se bo vedno oglasila, ko bo to potrebno - sedaj molči. Čemu?
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.