Zavlačevanje države pri vračanju odvzete cerkvene zemlje bo davkoplačevalce stalo še 20 milijonov evrov

16
Uredništvo

Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov mora Nadškofiji Ljubljana še ta mesec plačati dobrih 19,6 milijonov evrov, če se na sodbo ne bodo pritožili.

Ljubljansko okrožno sodišče je v ponovnem sojenju zaradi nerazumno dolgotrajne denacionalizacije mozirskih in pokljuških gozdov ljubljanski nadškofiji prisodilo 17,4 milijona odškodnine, od katerih je 9,2 milijona že plačanih. Sklad mora poleg tega plačati še okrog enajst milijonov zamudnih obresti in 422.000 evrov pravdnih stroškov za izgubljene pritožbene postopke.

Nadškofija Ljubljana je sicer po končanem denacionalizacijskem postopku leta 2009 zaradi nezmožnosti uporabe gozdov skladu predlagala, da ji izplača odškodnino v višini slabih 7 milijonov evrov, a so v Skladu kmetijskih zemljišč ponudbo zavrnili.

Cena za to odločitev je sedaj skoraj 20 milijonov evrov, ki jih bomo plačali davkoplačevalci, najverjetneje kar iz proračuna, saj državni sklad sedaj pravi, da tega denarja nima. Dodatna 2 milijona stroškov so nam državni uradniki nakopali, ker so odlašali z izplačilom nespornega dela odškodnine.

Sklad kmetijskih zemljišč je imel lani po poročanju Dnevnika lani okrog 10 milijonov prihodkov, in sedaj javno toži, da Cerkvi z vsemi svojimi prihodki ne bi mogel poplačati niti zamudnih obresti – poleg tega pa ima odprtih še devetnajst drugih odškodninskih zahtevkov. Kje bo Sklad denar dobil, še ni znano.

Dolga praksa izogibanja denacionalizaciji in tratenja davkoplačevalskega denarja

Katoliški Cerkvi v Sloveniji je komunistična oblast po 2. svetovni vojni protipravno odvzela skoraj vse premoženje. Med številnimi nepremičninami so bili tudi gozdovi, ki jih je država skladno z Zakonom o denacionalizaciji, sprejetim decembra leta 1991, začela postopno vračati. Vračanje bi se moralo končati do leta 2005, postopki, vredni milijone evrov, pa še leta 2018 ostajajo nerešeni.

Na Nadškofiji Ljubljana so že večkrat opozorili, da država pri postopkih denacionalizacije izjemno zavlačuje. Vnovične pritožbe pomenijo novo zavlačevanje in še višje odškodnine. Več je primerov, ko se želi država z razglasitvijo javnega dobrega izogniti vračilu nepremičnin. A takšni poskusi, ki želijo zaobiti zakon o denacionalizaciji, na sodišču ne zdržijo. Odgovornosti za vlečenje postopkov ni prevzel še nihče, odškodnine naraščajo, davkoplačevalski denar pa odteka.

Cerkev ni kriva, da denacionalizacija traja več kot četrt stoletja

Tokrat ponovno rešen primer pokljuških in mozirskih gozdov že ima dolgo zgodovino. Omenjeni gozdovi so bili Cerkvi po pravnomočni odločbi o vrnitvi gozdov vrnjeni med leti 2005 in 2007. Če bi bila odškodnina za neuporabo gozdov izplačana takrat, milijonskih zamudnih obresti ne bi bilo. Tako pa odškodnina ni bila izplačana, zadeva pa je romala na sodišče.

Ljubljansko okrožno sodišče je tako Cerkvi za te že dolgo vrnjene gozdove, novembra 2015 prisodilo 11,2 milijona evrov odškodnine in okrog šest milijonov zamudnih obresti, od katerih je Sklad 9,2 milijona odškodnine lani tudi izplačal.

Na sodbo sta se pritožili obe strani. Sklad, češ, da je odškodnina prenizka, Cerkev, češ, da je vrednost svoje oškodovanosti izračunala napak in je bila še šest milijonov višje. Sodišče je višji zahtevek Cerkve takrat zavrnilo.

Višje sodišče je nato decembra lani sodbo razveljavilo in odredilo ponovno sojenje, ki je sedaj končano z dosojeno odškodnino 17,4 milijone evrov.

Sodni ping pong med Skladom kmetijskih zemljišč in gozdov in ministrstvom ter Cerkvijo tako za različne nepremičnine poteka že leta. Cerkev se je medtem nekajkrat že izvensodno poravnala (npr. v primeru kmetijske šole l. 2007).

Tudi v primerih denacionalizacije gorenjskih in zgornjesavinjskih gozdov je predlagala poravnavo v višini slabih 7 milijonov evrov, ki pa jo je Sklad zavrnil. Čeprav je bilo zahtevku za vračilo gozdov Cerkvi ugodeno že desetletje, je tudi v tem primeru trajalo desetletje, predenj je Sklad poravnal odškodnino in obresti za nezmožnost uporabe gozdov.

Poleg dolgih sodnih postopkov, ki močno večajo stroške, bi moral odgovornost za zapravljanje davkoplačevalskega denarja nositi tudi sedemčlanski svet Sklada, v katerem sedijo štirje predstavniki kmetijskega ministrstva in vlade ter trije strokovnjaki.

Odprti še nekateri primeri

Ljubljanska nadškofija pa je bila neuspešna pri zahtevku za vračilo nekdanjega Baragovega semenišča v Ljubljani (zdajšnji Akademski kolegij). Upravno sodišče je julija lani namreč presodilo, da da nadškofija ni denacionalizacijska upravičenka do Baragovega semenišča, češ da je bilo njegov lastnik Škofijsko duhovsko semenišče v Ljubljani in ne tedanji Škofijski ordinariat v Ljubljani, katerega pravna naslednica je nadškofija.

Nerešeni ostajajo postopki vrnitev zemljišč ob obali Bohinjskega jezera in v Triglavskem narodnem parku, med drugim Sedmera jezera in slap Savica.

Večmilijonski zneski cena ideološkega boja proti RKC
Boj na vseh frontah proti ideološkemu sovražniku, ki ga pooseblja Katoliška cerkev, stane mnogo denarja. Vodijo ga dediči komunistične ideologije, katerih predniki so po vojni svojim razrednim in ideološkim nasprotnikom premoženje pokradli, njih pa pozaprli, preganjali ali celo pobili.

A nasledniki revolucije se s ceno boja pretirano ne obremenjujejo, saj jim vpetost v državne strukture omogoča, da račun zanj izpostavijo davkoplačevalcem. Pomembno jim je zgolj, da niso oni predčasno stopili od boja “do zadnje kaplje krvi”, seveda ne njihove, ampak krvi drugih. V tem primeru državljanov Republike Slovenije, ki plačujejo davke.

Prav zato je iluzorno pričakovati, da bo za nastalo škodo, ki jo bomo tako ali drugače pokrivali davkoplačevalci, kdorkoli od državnih uradnikov odgovarjal. Morda tudi prav, saj so se v naprej izgubljene bitke skoraj gotovo podajali po nareku politike. In po zagotovilu, da se jim kljub porazom ne bo skrivil niti las na glavi.

Vas to kaj spominja na znameniti mit, ki ga bodo praznovali prihajajočo nedeljo?

Print Friendly, PDF & Email

KOMENTARJI: 16

  1. “Zavlačevanje države …”

    No, država ne more zavlačevati. Pač pa so zavlačevali predsedniki vlad, to pa so ljudje z imenom in priimkom. Zadnji je gospod Cerar, pred njim je bila gospa Bratušek, še prej gospod Janša pa gospod Pahor pa gospod Rop pa pokojni gospod Drnovšek …

    Zorej! Zaradi omenjenih gospodov bomo morali Cerkvi plačati tiste milijone.

    • Velikokrat so premožni ljudje, ki niso imeli lastnih potomcev, po smrti svoje premoženje zapustili cerkvi. Od tod cerkvi premoženje.

      • Še večkrat pa so kralji in vladarji Cerkvi podarili kako posest, da se je preživljala. Samostani so se pa sploh preživljali s pridelavo in prodajo.

        Poglejmo Adergas. Tam je bil samostan, v katerega so bogataši tedanje Evrope pošiljali svoje neomožene hčere z bogatimi dotami. Koncentracija denarja in pameti je naredila enega najbogatejšega samostana tedanjega časa.

      • Ne vem če bi bilo to edino če bi bila rkc tako bogata kot je, daleč je od Kristusovih naukov.
        a ja pa še to kar ste napisala je delno res ostalih 90% pa so cerkveni hiearhiji prinesli križarji, pa osvajalci južne Amerike itd.
        ČE POZNATE ZGODOVINO VAM NE MORAM RAZLOŽIT ,ČE NE SE OGLASITE VAM NAPIŠEM CEL EXPOZE
        Lep dan vam želim
        Jože iz Lendave

    • Odgovor je napisala Natalija.
      Pravilno vprašanje bi bilo: od kod državi premoženje?
      Odgovor: Protipravno prisvojeno, beri NAKRADENO od legitimnih lastnikov.

      • Preberi moj koment zgoraj
        Odgovor: Protipravno prisvojeno, beri NAKRADENO od legitimnih lastnikov.
        enako velja tudi za rkc
        LP
        Jožef iz Lendave

  2. Cerkev so vse vlade neprestano postavljale v neenakopravni položaj v primerjavi z ostalimi denacionalizacijskimi upravičenci. Vse skozi je morala Cerkev v denacionalizacijskem postopku prenašati drugorazrednost in javno poniževanje s strani komunistične levice, toraj tiste levice, ki ji je premoženje v času komunizma protipravno odvzela.
    Namesto da bi se obsodil komunistični sistem, ki je izvedel protipravno krajo premoženja, se obsoja žrtev, ki je bila s krajo oškodovana. Pri nas je narobe svet. Na oblasti imamo komuniste – tajkune, ki bi radi še naprej kradli, tudi Cerkvi. Sedaj Cerkev ne napadajo z orožjem, temveč z moralnimi pridigami o bogati Cerkvi. Mi kristjani pa vemo, da naša Cerkev ni bogata in da verniki s prostovoljnimi prispevki že leta obnavljamo sakralno kulturno dediščino. V kolikor bi država poskrbela za cerkvene objekte in za delovanje župnij, gozdov Cerkev ne bi rabila. Še huje pa je na področju izobraževanja in sociale. Zaradi Cerkve je vlada pripravljena kršiti Ustavo, samo zato da otroci vernih staršev ne bi bili v enakopravnem položaju z ostalimi otroci. Naši duhovniki nimajo plače v primerjavi z uslužbenci države. Pa naj bi jim še socialne prispevke najrajši ukinili. Iz čas bodo duhovniki živeli, ko bodo ostareli, če ne bodo dobili minimalne pokojnine ? Mediji pa še naprej stigmatizirajo Cerkev kot denacionalizacijskega upravičenca namesto da bi usmerili kritiko sistemu, ki je dovolil zavlačevanje vračanja premoženja. Gre za veliko pokvarjenost medijev.

  3. Natalija in Rokc sta povedala bistvo. Vsak pmeten ve, da moraš ukradeno vrniti. Sklad kmetijskih zemljišč je gospodar tega, kar je bilo po vojni nacionalizirano. Po sprejetem zakonu, seveda med drugim, je prav, da se cerkvi vrne, kar je njenega ali v naturalijah, ali pa z denarno protivrednostjo.
    Verniki moramo sami vzdrževati STAVBE cerkva in duhovnike – drugi pa nas blatijo. Tudi televizijo plačujemo vsi, informativni program pa dela samo za prvorazredne. Ali je to prav ?

    • Kraševka, v končni fazi vedno ostane Ustavno sodišče in ESČP. Očitno je to taktika, ki se je bo potrebno posluževati. Če se Zver ne bo umaknila jo je potrebno finančno izčrpati. Po nekaj izgubljenih odškodninskih tožbah jih bo minilo. Čudi me, da se katoliki tega nismo posluževali že prej. Šolstvo in sodstvo sta ključna. Prek tega se nato delata kultura in politika.

Komentiraj