Zaton osrednjih medijev
Eden največjih poražencev letošnjih ameriških volitev, poleg demokratske stranke, so bili tradicionalni oziroma tako imenovani osrednji mediji. Številna ameriška televizijska omrežja zdaj opažajo, da se je njihovo povolilno občinstvo hitro razblinilo, njihova prihodnost pa je negotova.
Občinstvo MSNBC-a se je v osrednjem terminu od tedna pred volitvami zmanjšalo za 53 % glede na nove podatke o gledanosti, kar je strm padec za levo sredinsko omrežje v primerjavi s 47-odstotnim padcem CNN-a.
MSNBC je v tednu, ki se je končal 24. novembra, zabeležil povprečno 632.000 gledalcev v glavnem terminu, v primerjavi z 1,34 milijona v tednu, ki se je končal 3. novembra – zadnji polni teden pred volitvami. CNN je v istem obdobju padel s 754.000 na 398.000 gledalcev.
🚨BREAKING: CNN BRACES FOR MASS LAYOFFS—NOBODY IS SAFE
— Mario Nawfal (@MarioNawfal) November 12, 2024
Hundreds of CNN employees are set to lose their jobs as new CEO Mark Thompson slashes costs.
Top earners like Jake Tapper and Wolf Blitzer have been denied raises, while Chris Wallace is out entirely.
Sources say the… pic.twitter.com/utPjgLIEnY
Čeprav ni nenavadno, da omrežja izgubijo gledanost, ko se končajo veliki novičarski dogodki kot so volitve, je desničarski Fox News v veliki meri ohranil svoje občinstvo izpred volitev, saj se je v tem časovnem obdobju zmanjšalo z 2,67 milijona na 2,63 milijona, poroča Forbes.
Kot poroča New York Times, je oddaja Rachel Maddow Show, najbolj gledana oddaja na MSNBC, v ponedeljek po volitvah pritegnila 1,3 milijona gledalcev, kar je približno milijon manj od oktobrskega povprečja. Pri ključni meritvi gledanosti – gledalcih, mlajših od 54 let – je bila to najmanj gledana izdaja oddaje od aprila 2022.
Glede na Forbes je bila skupna gledanost štirih televizijskih omrežij v glavnem terminu prav tako nižja kot leta 2020. ABC News je upadel za -3 %, NBC News je padel za -5 %, CBS News je padel za -17 % in Fox Broadcasting je upadel za -39 %. Podobno kot pri vsakem drugem televizijskem političnem dogodku je bilo občinstvo staro, na volilni večer je bilo 57,5 % občinstva starih 55 let in več.
Digitalna revolucija
Množični mediji so počasi, a vztrajno izgubljali vpliv že pred pojavom Trumpa. To je mogoče zaslediti v gospodarskih spremembah, ki so jih prinesli digitalna revolucija in razvijajoče se preference potrošnikov, trdi Newsweek.
Leta 2010 je približno 105 milijonov ameriških gospodinjstev bilo naročnikov paketov kabelske televizije. Po podatkih Statista se je letos to število zmanjšalo na 68 milijonov, kar je 35-odstotno zmanjšanje v 14 letih. Nedavno so poročali, da kabelski velikan Comcast razmišlja o izločitvi svojih kabelskih omrežij, vključno z MSNBC in Bravo, ki sta bila nekoč najbolj donosen segment njihovega televizijskega portfelja.
Po podatkih Pew Research se je naklada časopisov v ZDA od leta 2000 več kot prepolovila. Na stotine časopisov je zaprlo ali prenehalo izdajati tiskane izdaje, zadnji je bil največji dnevnik v New Jerseyju, Star-Ledger, ki bo prenehal tiskati februarja.
Obstajajo izjeme. Majhno število nacionalnih časopisov – dobesedno dva ali trije – se je temu trendu uspelo upreti z zgodnjo in agresivno digitalno preobrazbo. New York Times ima zdaj 11 milijonov digitalnih naročnikov, saj je odkril način, kako nadomestiti svoje stroškovno intenzivno novinarstvo z lažjimi ponudbami, kot so igre, recepti in razširjeno poročanje o športu. Toda ta preobrazba ima svoje slabe plati, saj se morajo uredniki Timesa odzivati na svoje plačljivo občinstvo – ki je po naključju v veliki večini obmorsko in liberalno.
"Iz časopisa za vsakogar so se spremenili v časopis za njihovega glavnega bralca," je za revijo New York nedavno povedal izvršni direktor za digitalne medije Bryan Goldberg. "S čisto poslovnega vidika je bila to prava odločitev, a mislim tudi, da je zaradi tega svet postal veliko slabši in s tem se je težko sprijazniti."
Demokratizacija medijev
Kot za Arab News piše Osama Al-Sharif, je ta pojav viden tudi v Evropi in drugod po svetu. Internet je zastrašujoče hitro spremenil pravila množičnega komuniciranja. Platforma X ima približno 500 milijonov aktivnih uporabnikov mesečno po vsem svetu, medtem ko ima Facebook osupljive 3 milijarde mesečnih uporabnikov, TikTok pa 1,6 milijarde. Nobena osrednja medijska platforma se ne more približati takšnemu številu uporabnikov/naročnikov/gledalcev. Substack se zdaj ponaša s 35 milijoni bralcev, medtem ko ima YouTube 122 milijonov uporabnikov dnevno.
Tudi druge oblike družbenih medijev, kot so blogi, vlogi in podkasti, so ljudi odtegnile stran od tradicionalnih medijev. Elon Musk, ki se je nedavno pošalil, da bi lahko kupil MSNBC, je nove platforme označil za gonilno silo "demokratizacije medijev".
And lead us not into temptation … pic.twitter.com/0FG24fdwUc
— Elon Musk (@elonmusk) November 24, 2024
A ironično je, da so nekateri izzivi, s katerimi se soočajo novi mediji, podobni tistim, s katerimi so se nekoč soočali stari medijski konglomerati. Facebook in Google se soočata s protimonopolnimi tožbami, ker sta prevelika in dejansko nadzorujeta, kaj lahko uporabniki vidijo ali objavijo.
ZDA so bile vedno pred preostalim svetom pri sprejemanju novih in inovativnih platform, medtem ko so opuščale tradicionalne. Kaj to pove o prihodnosti osrednjih medijev v ZDA in po svetu? Še pomembneje, kaj to pove o prihodnosti novinarstva kot ga poznamo, zaključi Al-Sharif.
6 komentarjev
Andrej Muren
Naši dominantni (levi) mediji bi vsi po vrsti propadli, če jih ne bi država vzdrževala z finančnimi dotacijami. Napaka vseh treh Janševih vlad je bila, da tega ni prekinila. RTV pa se gor drži z davkom kot obvezno naročnino.
Teodor
V Sloveniji osrednji mediji še dobro uspevajo in imaji velik vpliv. Rezultati volitev to potrjujejo.
Ljubljana
Mislim da boste RTV se manj buljili.ko.boste dobili racune za elektriko za november!!
Za manj porabe sem dobil 75 % visji racun !!
En sosed pa za par kw porabe vec racun visji za 60 % !
Kako naj to prenese gospodarstvo !!!!?
Realist
Tudi Rtvju je gledanost strmoglavila. Kdo jih potrebuje?!
Anton Vidmar
Tov. Smole je dejal,da je novinar družbenopolitični delavec,zavezan idejam MarksizmaLeninizma. Takrat je bilo v tovarniških WCjih pet cm na debelo Dela. No,tega zdaj res ne rabimo več,a ne.
Igor Ferluga
Po svoje mi je usihajoče usode tradicionalnih časopisov in televizij žal. Ker so tradicionalno prinašale bolj kredibilen in kulturno poglobljen izbor novic in drugega gradiva od novih medijev, ker so bili v njih zaposleni zavezani profesiji, torej ostreni v novinarski obrti, vzgajani v znanju in profesionalnih vrednotah. Vsaj približno si v tradicionalnih medijih lahko upal, da ti prodajajo resnico. Novi mediji so stvar svobode trga, v njih uspeva tisto, kar ima več klikov. Pa če je to pametno ali neumno, resnično ali zlagano. In najbolje se konzumira tisto, kar je čimbolj bombastično. To je škoda za nove generacije, ki bodo živele zmeraj bolj v svetu zabrisane meje med resnico in virtualnim. Če jim to, kaj je res in kaj je prav ( slednje tudi zaradi usihajoče moči cerkva in verske vzgoje) ne bo več pomembno, je to lahko več kot slabo za cel svet.
Manj mi je pa žal za propadanje zahodnih tradicionalnih medijev z oziroma na to, kar so v zadnjem času postali. V (post)komunističnem svetu pa veš čas bili. Vse bolj pristransko levičarski in propagandni. In to ne levo socialni v smislu pravic slabo plačanih in socialno odrinjeni, temveč predvsem levo identitarni, promotorji kulturnega boja in domnevnega socialnega progresivizma t.i. woke agende. MCNBC in Rachel Maddow je en tak tipičen aktivisticen primerek. Ali pa pri nas na nacionalki Marcel Štefančič. Ali to v kakšno smer nekoč osrednji slovenski časopis Delo z določenim nivojem celo v komunizmu potiskajo taki kot so Uroš Esih, Janez Markeš, Ali Žerdin, Saša Vidmajer, Mojca Pišek, itd. Tako da, za takimi, ki prodajajo enostransko politično ali/in ideološko propagando brez vsake mere in človeškega spoštovanja, res ne bo vredno
žalovati, če se jim bo zmanjševala publika. In se jim bo po mojem. Samo če bo nadomestilo tega Instagram, TikTok, Facebook in v ozke teme usmerjena prepričevanja na twitterju, kdo ima prav, tudi ni pričakovati rasti v razgledanosti, demokratični zavesti, kulturnem nivoju in zdravi politični higieni prebivalstva. Grobost in vsebinska praznost zadnje ameriške predsedniške kampanje, nedvomno pod političnim in kulturnim nivojem tistega, kar smo gledali pred desetletji, vendarle nakazuje, da vse spremembe, konkretno spremembe v medijskem svetu, ki so jih omogočile nove tehnologije, niso nujno spremembe na bolje. Vsaj ne v vseh aspektih.
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.