Zarota proti papežu Frančišku?

Zanimivo, da o zgornji novici večina svetovnih konservativnih portalov ne poroča niti besedice, istočasno pa na vsakem od njih najdemo na desetine člankov, ki se spotikajo ob papeža Frančiška, za praktično vsako potezo, ki jo ta povleče. Trenutno je na udaru zaradi kadrovskih in statutnih sprememb na inštitutu Janeza Pavla II. Odstavljeni profesorji so očitno aktivirali množico študentov iz različnih držav, ki sedaj pišejo članke in proteste proti novi ureditvi. Je sploh komu padlo na misel, da bi bilo morda modro počakati nekaj mesecev ali vsaj do začetka novega študijskega leta in se potem na lastne oči prepričati ali bodo novosti in spremembe na inštitutu res popoln kolaps in poslednji satanski napad na družino (po fatimski prerokbi, kot pišejo nekateri najbolj zagrizeni) ali pa samo malo bolj življenjska družinsko-zakonska morala in še bolj pastorala, ki bo katoliškim zakoncem in družinam znova odkrila materinsko in ljubeče srce Cerkve? Prav tako so praktično vsi omenjeni portali objavili novico, da bi naj Sosa Abascal na istem srečanju v Riminiju izjavil, da Satan ni oseba v istem smislu kot je oseba človek in ga obtožili herezije. Sicer se mu je podobna zgodba z demonologijo zgodila že pred dvema letoma, a se je branil, da so njegove izjave vzeli iz konteksta. Kakorkoli, očitno njegove poteze pozorno spremljajo, a poročajo le o tistih, ki sodijo v njihovo agendo. To pa, če si smemo privoščiti vmesen komentar, veliko pove o njihovi verodostojnosti in iskrenem iskanju resnice. Družina ne bo propadla zato, ker bo nek katoliški zakonski par v nekem (morda poporodnem) obdobju svojega zakona uporabil umetno kontracepcijo ali ker bo v prihodnosti morda kdaj kak ločenec prejel sveto obhajilo. Tudi ne bo propadlo duhovništvo, če bo tam nekje daleč v pragozdu omogočeno, da bo v posebnih razmerah poročen mož delil zakramente … družina bo propadla zaradi ignorance resničnih problemov in precejanja komarja, medtem ko prepuščamo kamelo. Lahko se objektivno vprašamo, komu je v interesu (morda tistemu, o katerem se Sosa Abascal malce nerodno izraža?), da se katoličani pričkamo okoli takih reči in si nasprotujemo med seboj, medtem ko se generacije otrok, mladih, odraslih, zakoncev… izgubljajo in oddaljujejo od Cerkve in Kristusa. Medtem, ko se pastirji pričkajo, če banaliziramo, kakšne barve bo ograja in v kakšnem vrstnem redu morajo stati ovce, jim je glavnina črede že davno odtavala. In ko se vrhovni pastir odloči, da se bo odpravil ponjo na brezpotja in v prepade, mu bolj zapečkarski kličejo, da naj ne hodi, ampak naj raje utrdi ograjo.