Zarota proti papežu Frančišku?
Vrhovni predstojnik jezuitov, Arturo Sosa Abascal, je v sredo, na srečanju za prijateljstvo med narodi v Riminiju javno izpostavil trditev, da obstaja zarota, katere cilj je odstop papeža Frančiška. Dejal je, da »obstajajo tako znotraj kot zunaj Cerkve ljudje, ki želijo, da papež Frančišek odstopi, toda to se ne bo zgodilo.«
»Črni papež«, kot v cerkvenih krogih neuradno imenujejo vrhovnega predstojnika največjega in najvplivnejšega izmed katoliških redov, je sicer redovni sobrat in tesen zaupnik papeža Frančiška ter prav tako prihaja iz Južne Amerike.
Preden komu dvigne pokrov naj omenimo, da izraz »črni« prihaja od jezuitskih oblek (ki so črne), »papež« pa od velikega vpliva in ugleda, ki so si ga skozi stoletja pridobili. Nikakor ni prvič v zgodovini, da jezuiti branijo papeža. Skozi stoletja je ta red veljal za trdnjavo katolištva in obrambe papeštva.
Sosa Abascal je poudaril, da "zarotniki" sicer zasledujejo strategijo, ki presega zgolj pontifikat papeža Frančiška. Pravzaprav naj bi šlo tej skupini v prvi vrsti za to, da bi vplivali na naslednji konklave in ustvarili predpogoje, da bo izvoljen papež, ki ne bo nadaljeval poti, ki jo je nakazal papež Frančišek. Sosa Abascal je sicer prepričan, da pot, ki jo je ubral papež Frančišek, ustreza volji Cerkve, ki je bila izražena na Drugem vatikanskem koncilu in da se mora nadaljevati. Še posebno v pričakovanju Amazonske sinode se vrhovni predstojnik jezuitov boji nadaljnje in stopnjevane »strategije napetosti«.
Podobno kot Sosa Abascal se je nedavno izrazil tudi nemški kardinal Walter Kasper. Povedal je, da obstajajo ljudje, ki tega pontifikata enostavno ne marajo in želijo, da se čim prej konča in da pride do novega konklava. Tega želijo nato tako pripraviti, da se bo izšel po njihovih načrtih.
Kurijski kardinal Lorenzo Baldisseri je le nekaj ur po govoru Sosa Abascala v uradni izjavi zavrnil špekulacije in namigovanja, da bi posamezne skupine izsiljevale odstop papeža Frančiška. »Papež je papež in v tem času vodi Cerkev. Osebno mi ni znano nič več. Govorice kot so te, so se pojavljale tudi v drugih zgodovinskih obdobjih.« Baldisseri je sicer sekretar Amazonske sinode, na kateri bodo obravnavali tudi možnost posvetitve »preverjenih poročenih mož« (viri probati), kar zbuja v konservativnih krogih veliko nasprotovanja.
Govorice o zarotah in spletkah skrajno konservativnih krogov proti papežu Frančišku se pojavljajo vedno znova. Njihov cilj naj bi bil s pritiskom preprečiti papeževe reforme, še posebno tiste s področja zakonske in spolne morale.
Embed from Getty Images
»Črni papež«, kot v cerkvenih krogih neuradno imenujejo vrhovnega predstojnika največjega in najvplivnejšega izmed katoliških redov, je sicer redovni sobrat in tesen zaupnik papeža Frančiška ter prav tako prihaja iz Južne Amerike.
Preden komu dvigne pokrov naj omenimo, da izraz »črni« prihaja od jezuitskih oblek (ki so črne), »papež« pa od velikega vpliva in ugleda, ki so si ga skozi stoletja pridobili. Nikakor ni prvič v zgodovini, da jezuiti branijo papeža. Skozi stoletja je ta red veljal za trdnjavo katolištva in obrambe papeštva.
Sosa Abascal je poudaril, da "zarotniki" sicer zasledujejo strategijo, ki presega zgolj pontifikat papeža Frančiška. Pravzaprav naj bi šlo tej skupini v prvi vrsti za to, da bi vplivali na naslednji konklave in ustvarili predpogoje, da bo izvoljen papež, ki ne bo nadaljeval poti, ki jo je nakazal papež Frančišek. Sosa Abascal je sicer prepričan, da pot, ki jo je ubral papež Frančišek, ustreza volji Cerkve, ki je bila izražena na Drugem vatikanskem koncilu in da se mora nadaljevati. Še posebno v pričakovanju Amazonske sinode se vrhovni predstojnik jezuitov boji nadaljnje in stopnjevane »strategije napetosti«.
Podobno kot Sosa Abascal se je nedavno izrazil tudi nemški kardinal Walter Kasper. Povedal je, da obstajajo ljudje, ki tega pontifikata enostavno ne marajo in želijo, da se čim prej konča in da pride do novega konklava. Tega želijo nato tako pripraviti, da se bo izšel po njihovih načrtih.
Ni tako hudo!?
Kurijski kardinal Lorenzo Baldisseri je le nekaj ur po govoru Sosa Abascala v uradni izjavi zavrnil špekulacije in namigovanja, da bi posamezne skupine izsiljevale odstop papeža Frančiška. »Papež je papež in v tem času vodi Cerkev. Osebno mi ni znano nič več. Govorice kot so te, so se pojavljale tudi v drugih zgodovinskih obdobjih.« Baldisseri je sicer sekretar Amazonske sinode, na kateri bodo obravnavali tudi možnost posvetitve »preverjenih poročenih mož« (viri probati), kar zbuja v konservativnih krogih veliko nasprotovanja.
Govorice o zarotah in spletkah skrajno konservativnih krogov proti papežu Frančišku se pojavljajo vedno znova. Njihov cilj naj bi bil s pritiskom preprečiti papeževe reforme, še posebno tiste s področja zakonske in spolne morale.
Embed from Getty Images
Zadnje objave
Za zadnjih 272 milijonov evrov iz Bruslja izpolnjenih le pet od 60 pogojev
25. 6. 2026 ob 10:30
Do izbranega zdravnika le še štiri dni v tednu?
25. 6. 2026 ob 9:00
Rajski vrt ali mala slovenska družbenopolitična zoologija
25. 6. 2026 ob 6:00
Na podeželju imajo počitnice drugačen ritem
24. 6. 2026 ob 18:45
Plaz očitkov: Festival Ljubljana svojih obiskovalcev ne ceni
24. 6. 2026 ob 17:01
Mnenja glede zvezde na državni proslavi ostajajo deljena
24. 6. 2026 ob 15:08
Ekskluzivno za naročnike
Rajski vrt ali mala slovenska družbenopolitična zoologija
25. 6. 2026 ob 6:00
Domovina št. 257: 35 let Slovenije – kam smo prišli?
24. 6. 2026 ob 6:10
Domovina 257: 35 let Slovenije – kam smo prišli?
24. 6. 2026 ob 6:00
Prihajajoči dogodki
JUN
30
Goriški večeri
20:30 - 22:00
JUL
03
54. Festival narodno-zabavne glasbe Števerjan 2026
20:00 - 14:51
Video objave
Izbor urednika
Domovina št. 257: 35 let Slovenije – kam smo prišli?
24. 6. 2026 ob 6:10
Domovina št. 256: Pri nekaterih je še danes prisoten smrtni strah
17. 6. 2026 ob 6:10
Domovina št. 255: Gradnja NEK 2 je ključna
10. 6. 2026 ob 6:10
Domovina št. 254: V šolah bi morali iskati potencial
3. 6. 2026 ob 6:10
Domovina št. 253: Konec Golobove ere
27. 5. 2026 ob 6:10
Domovina št. 252: Župan in institucije uničujejo kulturno dediščino
20. 5. 2026 ob 6:10
Domovina št. 251: Ujetniki Darsa
13. 5. 2026 ob 6:10
0 komentarjev
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.