Zarota molka o razvratnih zabavah in uničenih življenjih

Andreja Barat

foto: depositphotos.com
POSLUŠAJ ČLANEK


Če ste prisotni na družbenih omrežjih in spremljate alternativne medije, ste za afero Smodej, ki za seboj vleče pričevanja o razvratu zabav znotraj ljubljanskih elit, gotovo že slišali. Ne samo slišali, verjetno ste, ob vse množičnejših pričevanjih, naravnost zgroženi.

Če spremljate zgolj velike in uradne medije, ste zadevo morda do tega dne spregledali ali se vam ne zdi nič posebnega ali prevelike pozornosti vrednega.

Tukaj se ne bomo ukvarjali z detajli in bizarnimi podrobnostmi pričevanj vsak dan bolj številnih domnevnih žrtev. Niti s tem, kdo vse je menda bil in ni bil zraven (seveda nihče!), kdo je jemal drogo, kdo je podtikal drogo, kdo je spolno zlorabljal drogirane posameznike, kdo je samo gledal, kdo je samo snemal, kdo dostavil pico …

Ukvarjali se bomo z bolj kolektivnim problemom naše družbe, ki ga je ta bizarni primer razgalil do obisti. Ni prvi, pred tem so bili že drugi v nebo vpijoči primeri (Baričevič, Tič), ki jih veliki mediji ali niso obravnavali ali pa so jih nezavzeto, pristransko ter z velikim zamikom. Istočasno pa so v nedogled vlekli in nesorazmerno podrobno pokrivali druge, za interes javnosti manj pomembne primere.

Pustimo analize in razpredanja, poglejmo konkretne primere!

Sendvič ali seks?


Kot smo se javno in več tednov zgražali in posmehovali nekdanjemu gospodarskemu ministru, ki se je v času zaprtja gostiln za rajo v znani gostilni mastil z etnološko obarvanimi prleškimi sendviči, se danes javnost in mediji precej manj zgražajo nad dvoličnostjo, da vi ne smete seksi mladenki v pijačo podtakniti droge in se z njo pozabavati, ker ste raja, tisti, ki so elita, pa to, če gre verjeti številnim pričevanjem, smejo.  

Ravnatelja in učiteljice, ki sta si, ne-drogirana in nadvse prostovoljno na delovnem mestu privoščila nekaj zabave, ki bi pravzaprav smela motiti predvsem njuna partnerja in morda še delodajalca, so mediji brezsramno raztrgali, in to tako dobesedno, da je človeka pognalo preko roba in je storil samomor. Danes ti isti mediji o moralno in kazensko potencialno veliko bolj obremenilni zadevi sploh ne poročajo oziroma to, kar poročajo, zavijejo v tako nežno vato, kot bi poročali, da so v Lendavi nepridipravi ponoči porezali gume na avtih, ampak ne skrbite, policija preiskuje …

»Samo ja pomeni ja« velja za vas, za nas velja »ne je mogoče, ne bodi tako zategnjena«


Kako to, da danes, namesto da bi zgodbo obdelali do obisti in ji poskusili priti do dna, molčijo ali pa celo opravičujejo, relativizirajo, kolektivizirajo, posplošujejo in mirijo … raznorazni inštituti, aktivisti, borci za pravice žensk, ki ob kakšnem drugem primeru, ki smrdi po zlorabah, bijejo plat zvona?! Je vpletenih preveč pomembni ljudi? So veze in poznanstva premočna? Smo ZA žrtve samo, če storilci niso »naši«?
Vzorec odziva je pravzaprav povsem isti kot je bil v preteklosti v klerikalnih vrstah. Najprej molk, zanikanje, potem opravičevanje verjetnega storilca in sebe, ker smo gledali stran. Nato drža posploševanja, v smislu, da gre za problem celotne družbe in ne za problem leve ali kulturniške elite.

Te zabave ali »afterji« – zabave po zabavah, ki so, kot vse kaže, služile razvratu in perverzijam mnogih, se dogajajo že dolgo. Če bi se na teh zabavah »zabavali« v zadovoljstvo vseh udeležencev, stvar ne bi bila toliko problematična. Zanje že leta ve pol Ljubljane in vsekakor zanje vedo v psihiatrični bolnišnici Polje in na ljubljanski urgenci, saj je slišati o povečanem številu mladih, ki potrebujejo pomoč zaradi posledic teh zabav in posledic droge GMH.

Pogrom nad novinarji, ki opravljajo svoje delo


S čim se pravzaprav ukvarjajo slovenski novinarji? S tem, da pometajo za elito? V tem primeru in še v kakšnem drugem je videti natanko tako. Kako lahko nekdo sebe in svoj medij imenuje kot neodvisen in objektiven, če o nekaterih stvareh ne poroča oziroma poroča na način, da njegov prispevek stvari ne odkriva, pač pa pometa pod preprogo? Istočasno pa s "pisuni" žali novinarje, ki se s tem dejansko resno ukvarjajo? Brez kakršnihkoli simpatij do tovrstnega načina komunikacije – je imel morda bivši premier prav, ko je nekatere novinarje označil za presstitute? Tukaj se žal zdi tako.
S čim se pravzaprav ukvarjajo slovenski novinarji? S tem, da pometajo za elito? V tem primeru in še v kakšnem drugem, je videti natanko tako.

Nehajmo se slepiti. Spolni predatorji so povsod!


Pri nas mediji podrobno in intenzivno pokrivajo primere spolnih zlorab v Cerkvi. Kar je v redu. Ni pa v redu, da jih v drugih sferah ne. Razčistimo nekaj: spolni predatorji so povsod! Nimajo političnega ali ideološkega predznaka. Lahko se pojavijo v vsaki religiji, ideologiji, stranki, društvu, sferi, ministrstvu, poklicu … Slej ko prej se najdejo skoraj povsod. Stvar vsake organizacije in ustanove je, da obračuna z njimi in vzpostavi ničelno toleranco do njih.

Kot te dni spoznavamo, se del slovenske družbe ni pripravljen soočiti s hudimi obtožbami zlorab v svojih vrstah. Vzorec odziva je pravzaprav povsem isti, kot je bil v preteklosti v klerikalnih krogih. Najprej molk, potem opravičevanje. Nato drža posploševanja, v smislu, da gre za problem celotne družbe in ne za problem leve ali kulturniške elite. "Ni dokazov", "zakaj ravno zdaj afera-nekaj je v ozadju", "ne moremo obtoževati vnaprej," "hočejo uničiti ugled človeku", problematiziranje »messenger-ja«, "žrtve so sodelovale, se nastavljale" … in v naslednji fazi, ko nekaterih dejstev ni več mogoče zanikati - mi nimamo s tem nič, za to nismo vedeli, grožnje s tožbami, "naj se s tem ukvarja policija, ne mi …" "vsa družba je pokvarjena", krivo naj bi bilo celo preskromno financiranje kulture, pravijo v Levici.

https://twitter.com/ZigaTurk/status/1561966570108223494

Cerkev je na področju odkrivanja in obravnave spolnih zlorab danes bolj progresivna od slovenske levice


Če smo povsem iskreni, moramo pravzaprav na tem bizarnem primeru ugotoviti, da je slovenska Cerkev danes veliko naprednejša in bolj odzivna pri obravnavi znakov in obtožb spolnih zlorab kot katere druge sfere naše družbe (kot kulturna sfera ali Levica kot politična stranka). Veliko bolj odzivna kot mediji, ki se imajo za čuvaje človekovih pravic - očitno samo pravic tistih, ki so žrtve »ne-naših«. Se sploh zavedamo, kakšna škoda se dela za sedanje in vse prihodnje žrtve in kako široko odprta vrata so puščena vsem potencialnim storilcem, ko so nekateri ob najmanjšem prekršku medijsko umorjeni, z drugimi pa se dela v rokavicah. Ker so preveč pomembni, in preveč naši.
Če je ob razkrinkavanju predatorjev v lastnih vrstah prva reakcija obramba, žaljenje sporočevalca, zanikanje … celo kolektiviziranje krivde,  potem smo del problema.

Obravnava primera Smodej je zelo očitno pokazala, da so vsi ti inštituti, aktivisti, vse te akcije "samo ja pomeni ja", vsi ti mediji, ki tako podrobno analizirajo vsak sum spolne zlorabe iz cerkvenih in politično nasprotnih krogov in si dajo duška, ko je treba narediti sto in eno analizo o šovinističnem komentarju rdečih čevljev, sedaj pa molčijo ali relativizirajo, del problema in ne rešitve.

Nič boljši niso kot zadnja tercialka, ki ob obtožbah župnika vpije - da pa on to že ne bi, da ga hočejo uničiti. Potem ko ni mogoče več zanikati - da so se mu nastavljale, da se mora tudi on nekje izživeti, zakaj se je šele zdaj spomnila … isti profil ljudi in isti obrambni mehanizem. Lahko je v roki rožni venec ali partijska knjižica.

Če je ob razkrinkavanju predatorjev v lastnih vrstah prva reakcija obramba, žaljenje sporočevalca, zanikanje … celo kolektiviziranje krivde, potem smo del problema in omogočamo, da so spolne zlorabe žal še vedno realnost našega vsakdana.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike