Zakaj v konservativni civilni družbi ni političnega aktivizma, ki se ga gredo na levici

Pred bližajočimi se volitvami smo priča veliki aktivnosti levo usmerjene civilne družbe, ki z aktivizmom po eni strani mobilizira volivce, po drugi pa pritiska na politiko s ciljem spreminjanja družbe. Ob tem pa se zdi, da je civilna družba pomladne strani skorajda neopazna, o čemer smo pri Domovini že pisali. Danes pa pojasnjujemo razloge za to: kakšna je razlika v mišljenju levičarjev in konservativcev?



Pri razmišljanju o tem, zakaj je levičarska civilna družba bistveno glasnejša in na videz aktivnejša od pomladne oz. konservativne, je potrebno razumeti, da je večinoma že način razmišljanja konservativnega človeka v temelju drugačen od razmišljanja levičarja. Posledično tudi svojo željo po izboljšanju družbe v kateri živita, izvršujeta na bistveno različne načine.

Konservativec se načeloma ravna po načelu: »Bodi sprememba, ki jo želiš videti v svetu.« Preden se loti spreminjanja družbe, če se ga sploh loti, dela na spreminjanju samega sebe, da postane moralno in na drugih vidikih boljši posameznik, mož, žena, oče, mati, sodelavec, soseda, državljan. Konservativna logika predvideva izgradnjo posameznikovega karakterja in z vse več ljudmi dobrega karakterja bo tudi družba, ki je skupnost posameznikov, postala boljša.

Konservativec začne svet spreminjati s pospravljanjem svoje sobe, če uporabimo primero Jordana Petersona iz njegove knjige 12 pravil za življenje. Nato dela na svoji družini, svojem podjetju, lokalni skupnosti, tudi tukaj pa je bolj osredotočen na pomoč posameznikom. Sicer verjame v dobro osebe, ampak se zaveda, da je vsak posameznik zaznamovan z izvirnim grehom (ali njegovo ustreznico v drugih religijah) in se mora kot tak ves čas boriti tudi s svojimi negativnimi nagnjenji, konservativca analizira pisatelj in radijski voditelj Dennis Prager.

Družbene spremembe so zanj posledično evolucija razvoja ljudi v družbi. A to je za levo-razmišljujočega posameznika prepočasen proces. On verjame v to, da so ljudje po naravi dobri, slaba dejanja pa so posledica neugodnih družbenih razmer, ki posameznika "silijo vanje". Gradnja karakterja zato zanj ni bistvena, saj je čim prej potrebno odpraviti rasizem, diskriminacijo, revščino, družbene krivice, seksizem in kar je še drugih problemov, ki dobre posameznike silijo v slaba dejanja, kot so tatvine, umori, goljufije itd.

Bitka s problemi družbe je zanj naravni način delovanja, rešitev pa običajno v takšni ali drugačni revoluciji. Glede na to je logično, da je med družbeno-političnimi delavci, novinarji in aktivisti bistveno več levo-razmišljujočih ljudi. Od tega je namreč odvisna njihova sreča v življenju, so prepričani.

Konservativec na drugi strani bo boj z zunanjimi silami običajno začel šele, ko bodo začeli posegati v njegovo svobodo oz., ko se na obzorju pojavi diktatura, ki ogroža njegovo svobodo.

Na levi množica organizacij, ki se ukvarja pretežno z aktivizmom

Med dobrimi stotimi organizacijami, ki so se združile v »Glas ljudstva«, je približno 20 takih, katerih je osrednji del njihovega delovanja na področju širokega spektra aktivizma. Drugega kot zagovorništva, raziskovalne dejavnosti, ki podpira to zagovorništvo, in vzgajanja novih aktivistov praktično ne počnejo. Te organizacije so samo od slovenske države v zadnjih 18-tih letih prejele več kot 20 milijonov evrov.

K temu lahko dodamo še 8 ekoloških organizacij, katerih osrednje delovanje je ekološki aktivizem (dodatne 4 milijone evrov), aktivizem pa ima pomembno vlogo tudi pri večini kulturnih, LGBT in mnogih organizacijah, ki sicer delujejo na konkretnem interesnem področju (kultura, zdravje, arhitektura, spolnost, varovanje narave, stanovanja, mladi …). Zgolj organizacije, povezane v Glas ljudstva, so od države od leta 2003 prejele skupaj 105,9 milijonov evrov nakazil iz proračuna.

Na pomladni strani »zgolj« zagovornikov skoraj ni

Opaznejše organizacije, za katero bi ocenil, da se pretežno ukvarja z aktivizmom na različnih področjih in aktivizmu podpornimi dejavnostmi (kot denimo Inštitut 8. marec, Mirovni inštitut, Danes je nov dan in Amnesty International, Protestival ipd. na levi) na »pomladni strani« skoraj ni mogoče najti. Med take bi lahko uvrstili Zbor za republiko in Prebudimo Slovenijo ter kakšen manjši krožek.

Če dodamo zraven še organizacije in pobude, katerih osrednje delovanje je zagovorništvo na enem določenem področju, kot je denimo zagovorništvo pravice do življenja od spočetja do naravne smrti (Pohod za življenje, Zavod Živim), družine (Družinska pobuda, Za otroke gre!) ali na področju šolstva (Združeni starši), potem najdemo še nekaj organizacij in pobud.

Nabor zagovorniških organizacij je izrazito ozek, pa še te so skoraj vse nastale kot odgovor na poskuse grobih posegov države v življenja posameznikov (finančno, vzgojno ali z grobim kršenjem vrednot posameznikov). Takšne organizacije večinoma tudi nimajo omembe vrednih prilivov s strani države. Skupaj manj kot 30 tisoč evrov od leta 2003. Večino zagovorništva na pomladni strani opravijo organizacije, ki jim zagovorništvo sicer ni primarna dejavnost, zato jih na tem mestu še nismo upoštevali (denimo Zavod Iskreni, Skavti ipd.)

Civilna družba, usmerjena v razvoj človeka

Na drugi strani imamo sorazmerno širok nabor organizacij, ki delujejo na konkretnih področjih, kjer posameznikom omogočajo rast na duhovnem področju (duhovne vaje, tečaji, duhovna gibanja) v partnerskem odnosu (zakonske skupine, svetovanja, terapije), vzgoji otrok in formaciji mladih (Skavti, Oratorij, mladinske skupine, Socialna akademija), dobrodelni in karitativni dejavnosti, misijonski dejavnosti, pomoči ljudem v stiski, povezovanju in druženju podobno mislečih posameznikov (združenja katoliških zdravnikov, učiteljev, poslovnežev itd.) in reševanju konkretnih problemov (npr. pomoč ženskam v krizni nosečnosti).

Marsikatera organizacija opravi tudi nekaj malega zagovorništva na svojem področju, a le redko katera se v javnosti močno izpostavlja, ker je prvenstveno usmerjena v služenje posameznikom in delovanju na svojem področju. Aktivistično spreminjanje družbe jim ni domače, poslužijo pa se ga šele, ko druge spremembe v družbi grozijo, da bodo ogrozile njihovo primarno delovanje.

Družinska pobuda je denimo nastala, ko je vlada skušala močno poseči v finance slovenskih družin, Združeni starši, zaradi krivice pri šolanju otrok v zasebnih šolah, koalicija organizacij Za otroke gre! ko je Državni zbor sprejel zakon, ki bi omogočal posvojitve otrok istospolnim parom. Takrat se je izpostavilo še več drugih organizacij, ker so začutile, da je ogrožena vrednota družine, čeprav se sicer ne izpostavljajo.

Zaradi totalitarne izkušnje med Slovenci še manj izpostavljanja

Aktivističnemu izpostavljanju se izogibajo mnogi konservativci tudi v tujini. Še dodatno pa je v slovenskem prostoru zaradi izkušnje komunističnega režima izpostavljanje posameznikov z drugačnim prepričanjem od "mainstream" socialistično liberalnega manj prisotno.

Mnoge organizacije pa se zavedajo tudi, da bi v primeru izpostavljanja lahko ogrozile financiranje, ki ga prejmejo iz javnega denarja. Nekatere organizacije, ki so sodelovale pri referendumu o družinskem zakoniku (leta 2012) denimo prav zaradi tega na drugem družinskem referendumu (leta 2015) niso sodelovale.

Še dodatno naš šolski sistem in širša ponudba »na levi« posameznika, ki ga zanimajo družbene teme avtomatsko usmeri v levi način razmišljanja, razen če je od doma deležen močne formacije. In na levi ima za svoje delovanje tudi bistveno več finančnih sredstev, s čimer omogočajo tudi profesionalno usmerjenost svojih aktivistov v zagovorništvo, medtem ko večina na »pomladni« strani to počne prostovoljno v svojem prostem času.