Zakaj v konservativni civilni družbi ni političnega aktivizma, ki se ga gredo na levici

POSLUŠAJ ČLANEK
Pred bližajočimi se volitvami smo priča veliki aktivnosti levo usmerjene civilne družbe, ki z aktivizmom po eni strani mobilizira volivce, po drugi pa pritiska na politiko s ciljem spreminjanja družbe. Ob tem pa se zdi, da je civilna družba pomladne strani skorajda neopazna, o čemer smo pri Domovini že pisali. Danes pa pojasnjujemo razloge za to: kakšna je razlika v mišljenju levičarjev in konservativcev?
Pri razmišljanju o tem, zakaj je levičarska civilna družba bistveno glasnejša in na videz aktivnejša od pomladne oz. konservativne, je potrebno razumeti, da je večinoma že način razmišljanja konservativnega človeka v temelju drugačen od razmišljanja levičarja. Posledično tudi svojo željo po izboljšanju družbe v kateri živita, izvršujeta na bistveno različne načine.
Konservativec se načeloma ravna po načelu: »Bodi sprememba, ki jo želiš videti v svetu.« Preden se loti spreminjanja družbe, če se ga sploh loti, dela na spreminjanju samega sebe, da postane moralno in na drugih vidikih boljši posameznik, mož, žena, oče, mati, sodelavec, soseda, državljan. Konservativna logika predvideva izgradnjo posameznikovega karakterja in z vse več ljudmi dobrega karakterja bo tudi družba, ki je skupnost posameznikov, postala boljša.
Konservativec začne svet spreminjati s pospravljanjem svoje sobe, če uporabimo primero Jordana Petersona iz njegove knjige 12 pravil za življenje. Nato dela na svoji družini, svojem podjetju, lokalni skupnosti, tudi tukaj pa je bolj osredotočen na pomoč posameznikom. Sicer verjame v dobro osebe, ampak se zaveda, da je vsak posameznik zaznamovan z izvirnim grehom (ali njegovo ustreznico v drugih religijah) in se mora kot tak ves čas boriti tudi s svojimi negativnimi nagnjenji, konservativca analizira pisatelj in radijski voditelj Dennis Prager.
Družbene spremembe so zanj posledično evolucija razvoja ljudi v družbi. A to je za levo-razmišljujočega posameznika prepočasen proces. On verjame v to, da so ljudje po naravi dobri, slaba dejanja pa so posledica neugodnih družbenih razmer, ki posameznika "silijo vanje". Gradnja karakterja zato zanj ni bistvena, saj je čim prej potrebno odpraviti rasizem, diskriminacijo, revščino, družbene krivice, seksizem in kar je še drugih problemov, ki dobre posameznike silijo v slaba dejanja, kot so tatvine, umori, goljufije itd.
Bitka s problemi družbe je zanj naravni način delovanja, rešitev pa običajno v takšni ali drugačni revoluciji. Glede na to je logično, da je med družbeno-političnimi delavci, novinarji in aktivisti bistveno več levo-razmišljujočih ljudi. Od tega je namreč odvisna njihova sreča v življenju, so prepričani.
Konservativec na drugi strani bo boj z zunanjimi silami običajno začel šele, ko bodo začeli posegati v njegovo svobodo oz., ko se na obzorju pojavi diktatura, ki ogroža njegovo svobodo.
Med dobrimi stotimi organizacijami, ki so se združile v »Glas ljudstva«, je približno 20 takih, katerih je osrednji del njihovega delovanja na področju širokega spektra aktivizma. Drugega kot zagovorništva, raziskovalne dejavnosti, ki podpira to zagovorništvo, in vzgajanja novih aktivistov praktično ne počnejo. Te organizacije so samo od slovenske države v zadnjih 18-tih letih prejele več kot 20 milijonov evrov.
K temu lahko dodamo še 8 ekoloških organizacij, katerih osrednje delovanje je ekološki aktivizem (dodatne 4 milijone evrov), aktivizem pa ima pomembno vlogo tudi pri večini kulturnih, LGBT in mnogih organizacijah, ki sicer delujejo na konkretnem interesnem področju (kultura, zdravje, arhitektura, spolnost, varovanje narave, stanovanja, mladi …). Zgolj organizacije, povezane v Glas ljudstva, so od države od leta 2003 prejele skupaj 105,9 milijonov evrov nakazil iz proračuna.
Opaznejše organizacije, za katero bi ocenil, da se pretežno ukvarja z aktivizmom na različnih področjih in aktivizmu podpornimi dejavnostmi (kot denimo Inštitut 8. marec, Mirovni inštitut, Danes je nov dan in Amnesty International, Protestival ipd. na levi) na »pomladni strani« skoraj ni mogoče najti. Med take bi lahko uvrstili Zbor za republiko in Prebudimo Slovenijo ter kakšen manjši krožek.
Če dodamo zraven še organizacije in pobude, katerih osrednje delovanje je zagovorništvo na enem določenem področju, kot je denimo zagovorništvo pravice do življenja od spočetja do naravne smrti (Pohod za življenje, Zavod Živim), družine (Družinska pobuda, Za otroke gre!) ali na področju šolstva (Združeni starši), potem najdemo še nekaj organizacij in pobud.
Nabor zagovorniških organizacij je izrazito ozek, pa še te so skoraj vse nastale kot odgovor na poskuse grobih posegov države v življenja posameznikov (finančno, vzgojno ali z grobim kršenjem vrednot posameznikov). Takšne organizacije večinoma tudi nimajo omembe vrednih prilivov s strani države. Skupaj manj kot 30 tisoč evrov od leta 2003. Večino zagovorništva na pomladni strani opravijo organizacije, ki jim zagovorništvo sicer ni primarna dejavnost, zato jih na tem mestu še nismo upoštevali (denimo Zavod Iskreni, Skavti ipd.)
Na drugi strani imamo sorazmerno širok nabor organizacij, ki delujejo na konkretnih področjih, kjer posameznikom omogočajo rast na duhovnem področju (duhovne vaje, tečaji, duhovna gibanja) v partnerskem odnosu (zakonske skupine, svetovanja, terapije), vzgoji otrok in formaciji mladih (Skavti, Oratorij, mladinske skupine, Socialna akademija), dobrodelni in karitativni dejavnosti, misijonski dejavnosti, pomoči ljudem v stiski, povezovanju in druženju podobno mislečih posameznikov (združenja katoliških zdravnikov, učiteljev, poslovnežev itd.) in reševanju konkretnih problemov (npr. pomoč ženskam v krizni nosečnosti).
Marsikatera organizacija opravi tudi nekaj malega zagovorništva na svojem področju, a le redko katera se v javnosti močno izpostavlja, ker je prvenstveno usmerjena v služenje posameznikom in delovanju na svojem področju. Aktivistično spreminjanje družbe jim ni domače, poslužijo pa se ga šele, ko druge spremembe v družbi grozijo, da bodo ogrozile njihovo primarno delovanje.
Družinska pobuda je denimo nastala, ko je vlada skušala močno poseči v finance slovenskih družin, Združeni starši, zaradi krivice pri šolanju otrok v zasebnih šolah, koalicija organizacij Za otroke gre! ko je Državni zbor sprejel zakon, ki bi omogočal posvojitve otrok istospolnim parom. Takrat se je izpostavilo še več drugih organizacij, ker so začutile, da je ogrožena vrednota družine, čeprav se sicer ne izpostavljajo.
Aktivističnemu izpostavljanju se izogibajo mnogi konservativci tudi v tujini. Še dodatno pa je v slovenskem prostoru zaradi izkušnje komunističnega režima izpostavljanje posameznikov z drugačnim prepričanjem od "mainstream" socialistično liberalnega manj prisotno.
Mnoge organizacije pa se zavedajo tudi, da bi v primeru izpostavljanja lahko ogrozile financiranje, ki ga prejmejo iz javnega denarja. Nekatere organizacije, ki so sodelovale pri referendumu o družinskem zakoniku (leta 2012) denimo prav zaradi tega na drugem družinskem referendumu (leta 2015) niso sodelovale.
Še dodatno naš šolski sistem in širša ponudba »na levi« posameznika, ki ga zanimajo družbene teme avtomatsko usmeri v levi način razmišljanja, razen če je od doma deležen močne formacije. In na levi ima za svoje delovanje tudi bistveno več finančnih sredstev, s čimer omogočajo tudi profesionalno usmerjenost svojih aktivistov v zagovorništvo, medtem ko večina na »pomladni« strani to počne prostovoljno v svojem prostem času.
Pri razmišljanju o tem, zakaj je levičarska civilna družba bistveno glasnejša in na videz aktivnejša od pomladne oz. konservativne, je potrebno razumeti, da je večinoma že način razmišljanja konservativnega človeka v temelju drugačen od razmišljanja levičarja. Posledično tudi svojo željo po izboljšanju družbe v kateri živita, izvršujeta na bistveno različne načine.
Konservativec se načeloma ravna po načelu: »Bodi sprememba, ki jo želiš videti v svetu.« Preden se loti spreminjanja družbe, če se ga sploh loti, dela na spreminjanju samega sebe, da postane moralno in na drugih vidikih boljši posameznik, mož, žena, oče, mati, sodelavec, soseda, državljan. Konservativna logika predvideva izgradnjo posameznikovega karakterja in z vse več ljudmi dobrega karakterja bo tudi družba, ki je skupnost posameznikov, postala boljša.
Konservativec začne svet spreminjati s pospravljanjem svoje sobe, če uporabimo primero Jordana Petersona iz njegove knjige 12 pravil za življenje. Nato dela na svoji družini, svojem podjetju, lokalni skupnosti, tudi tukaj pa je bolj osredotočen na pomoč posameznikom. Sicer verjame v dobro osebe, ampak se zaveda, da je vsak posameznik zaznamovan z izvirnim grehom (ali njegovo ustreznico v drugih religijah) in se mora kot tak ves čas boriti tudi s svojimi negativnimi nagnjenji, konservativca analizira pisatelj in radijski voditelj Dennis Prager.
Družbene spremembe so zanj posledično evolucija razvoja ljudi v družbi. A to je za levo-razmišljujočega posameznika prepočasen proces. On verjame v to, da so ljudje po naravi dobri, slaba dejanja pa so posledica neugodnih družbenih razmer, ki posameznika "silijo vanje". Gradnja karakterja zato zanj ni bistvena, saj je čim prej potrebno odpraviti rasizem, diskriminacijo, revščino, družbene krivice, seksizem in kar je še drugih problemov, ki dobre posameznike silijo v slaba dejanja, kot so tatvine, umori, goljufije itd.
Bitka s problemi družbe je zanj naravni način delovanja, rešitev pa običajno v takšni ali drugačni revoluciji. Glede na to je logično, da je med družbeno-političnimi delavci, novinarji in aktivisti bistveno več levo-razmišljujočih ljudi. Od tega je namreč odvisna njihova sreča v življenju, so prepričani.
Konservativec na drugi strani bo boj z zunanjimi silami običajno začel šele, ko bodo začeli posegati v njegovo svobodo oz., ko se na obzorju pojavi diktatura, ki ogroža njegovo svobodo.
Na levi množica organizacij, ki se ukvarja pretežno z aktivizmom
Med dobrimi stotimi organizacijami, ki so se združile v »Glas ljudstva«, je približno 20 takih, katerih je osrednji del njihovega delovanja na področju širokega spektra aktivizma. Drugega kot zagovorništva, raziskovalne dejavnosti, ki podpira to zagovorništvo, in vzgajanja novih aktivistov praktično ne počnejo. Te organizacije so samo od slovenske države v zadnjih 18-tih letih prejele več kot 20 milijonov evrov.
K temu lahko dodamo še 8 ekoloških organizacij, katerih osrednje delovanje je ekološki aktivizem (dodatne 4 milijone evrov), aktivizem pa ima pomembno vlogo tudi pri večini kulturnih, LGBT in mnogih organizacijah, ki sicer delujejo na konkretnem interesnem področju (kultura, zdravje, arhitektura, spolnost, varovanje narave, stanovanja, mladi …). Zgolj organizacije, povezane v Glas ljudstva, so od države od leta 2003 prejele skupaj 105,9 milijonov evrov nakazil iz proračuna.
Na pomladni strani »zgolj« zagovornikov skoraj ni
Opaznejše organizacije, za katero bi ocenil, da se pretežno ukvarja z aktivizmom na različnih področjih in aktivizmu podpornimi dejavnostmi (kot denimo Inštitut 8. marec, Mirovni inštitut, Danes je nov dan in Amnesty International, Protestival ipd. na levi) na »pomladni strani« skoraj ni mogoče najti. Med take bi lahko uvrstili Zbor za republiko in Prebudimo Slovenijo ter kakšen manjši krožek.
Če dodamo zraven še organizacije in pobude, katerih osrednje delovanje je zagovorništvo na enem določenem področju, kot je denimo zagovorništvo pravice do življenja od spočetja do naravne smrti (Pohod za življenje, Zavod Živim), družine (Družinska pobuda, Za otroke gre!) ali na področju šolstva (Združeni starši), potem najdemo še nekaj organizacij in pobud.
Nabor zagovorniških organizacij je izrazito ozek, pa še te so skoraj vse nastale kot odgovor na poskuse grobih posegov države v življenja posameznikov (finančno, vzgojno ali z grobim kršenjem vrednot posameznikov). Takšne organizacije večinoma tudi nimajo omembe vrednih prilivov s strani države. Skupaj manj kot 30 tisoč evrov od leta 2003. Večino zagovorništva na pomladni strani opravijo organizacije, ki jim zagovorništvo sicer ni primarna dejavnost, zato jih na tem mestu še nismo upoštevali (denimo Zavod Iskreni, Skavti ipd.)
Finančni vidik bomo sicer podrobneje predstavili v enem od prihodnjih prispevkov.
Civilna družba, usmerjena v razvoj človeka
Na drugi strani imamo sorazmerno širok nabor organizacij, ki delujejo na konkretnih področjih, kjer posameznikom omogočajo rast na duhovnem področju (duhovne vaje, tečaji, duhovna gibanja) v partnerskem odnosu (zakonske skupine, svetovanja, terapije), vzgoji otrok in formaciji mladih (Skavti, Oratorij, mladinske skupine, Socialna akademija), dobrodelni in karitativni dejavnosti, misijonski dejavnosti, pomoči ljudem v stiski, povezovanju in druženju podobno mislečih posameznikov (združenja katoliških zdravnikov, učiteljev, poslovnežev itd.) in reševanju konkretnih problemov (npr. pomoč ženskam v krizni nosečnosti).
Marsikatera organizacija opravi tudi nekaj malega zagovorništva na svojem področju, a le redko katera se v javnosti močno izpostavlja, ker je prvenstveno usmerjena v služenje posameznikom in delovanju na svojem področju. Aktivistično spreminjanje družbe jim ni domače, poslužijo pa se ga šele, ko druge spremembe v družbi grozijo, da bodo ogrozile njihovo primarno delovanje.
Družinska pobuda je denimo nastala, ko je vlada skušala močno poseči v finance slovenskih družin, Združeni starši, zaradi krivice pri šolanju otrok v zasebnih šolah, koalicija organizacij Za otroke gre! ko je Državni zbor sprejel zakon, ki bi omogočal posvojitve otrok istospolnim parom. Takrat se je izpostavilo še več drugih organizacij, ker so začutile, da je ogrožena vrednota družine, čeprav se sicer ne izpostavljajo.
Zaradi totalitarne izkušnje med Slovenci še manj izpostavljanja
Aktivističnemu izpostavljanju se izogibajo mnogi konservativci tudi v tujini. Še dodatno pa je v slovenskem prostoru zaradi izkušnje komunističnega režima izpostavljanje posameznikov z drugačnim prepričanjem od "mainstream" socialistično liberalnega manj prisotno.
Mnoge organizacije pa se zavedajo tudi, da bi v primeru izpostavljanja lahko ogrozile financiranje, ki ga prejmejo iz javnega denarja. Nekatere organizacije, ki so sodelovale pri referendumu o družinskem zakoniku (leta 2012) denimo prav zaradi tega na drugem družinskem referendumu (leta 2015) niso sodelovale.
Še dodatno naš šolski sistem in širša ponudba »na levi« posameznika, ki ga zanimajo družbene teme avtomatsko usmeri v levi način razmišljanja, razen če je od doma deležen močne formacije. In na levi ima za svoje delovanje tudi bistveno več finančnih sredstev, s čimer omogočajo tudi profesionalno usmerjenost svojih aktivistov v zagovorništvo, medtem ko večina na »pomladni« strani to počne prostovoljno v svojem prostem času.
Povezani članki
Zadnje objave

Levi predsodki do Romov
21. 9. 2023 ob 11:46

»Prata« v zeliščni omaki
21. 9. 2023 ob 11:39

Rusije ni več sram prositi za pomoč Severne Koreje
21. 9. 2023 ob 6:31

V slovenskem šolstvu manjka 4.000 učiteljev? Zakaj se to zdi veliki blef
20. 9. 2023 ob 17:17

Napovednik 115. številke tednika Domovina: Dolenjska ima vaške straže
20. 9. 2023 ob 12:05
Ekskluzivno za naročnike

Levi predsodki do Romov
21. 9. 2023 ob 11:46

»Prata« v zeliščni omaki
21. 9. 2023 ob 11:39

Karikatura: Migrantska pot na Zahod
20. 9. 2023 ob 11:46
Prihajajoči dogodki
SEP
21
Solo e de camera: Nuša Rejc, violina in trio Setsuna
19:30 - 21:30
SEP
21
Sedma Beethovnova - otvoritveni koncert sezone 2023-24
19:30 - 21:00
SEP
22
Odprtje pohodniške Poti cistercijanov
09:30 - 12:30
SEP
22
SEP
22
70 let Avsenikove glasbe, 2. del
20:00 - 21:25
Video objave

Odmev tedna: Zelene norosti
15. 9. 2023 ob 19:31

Odmev tedna: Davek na zdravo pamet
8. 9. 2023 ob 19:38
Izbor urednika

Slovenski srednji sloj molzna krava države. Prostora za nove davke ni
18. 9. 2023 ob 6:31

Kako so v Jugoslaviji kradli in prodajali otroke
12. 9. 2023 ob 6:31
18 komentarjev
debela_berta
Ker konservativci mislite, da bo kar Bog vse dal :) Ja tko pa ne gre, je treba tud kaj nardit, od nekih izmišljenih in neobstoječih duhcev pač ne morete pričakovati ničesar ;)
irena
Zaradi cenzure konzervativnih idej ima Denis Prager oziroma njegova PragerU več kot 100 5-minutnih filmčkov prepovedanih na youtubu. Vabim k ogledu, so na spletni strani PragerU.
Jožef
dobro napisano.
upam, da bo poziv slišan, da se nam ne bo spet zgodila voda in nam bo preostalo spet samo takšno in drugačno komentiranje na forumih in delo brez reklame...
helena_3
Se strinjam, da je v politiki treba sodelovati in iskati stične točke. Vendar mora za to obstajati volja na obeh straneh.
Kako sodelovati z nekom, ki se hodi klanjat zločincu, vpije parole o fašizmu in diktaturi (kar vidijo samo oni), podpira brutalna dejanja protestnikov ("krvave mize", oviranje normalnega življenja v prestolnici, grožnje s smrtjo - da ne naštevam naprej), prizadevanja, da Slovenija ne bi dobila odobrene pomoči iz EU, oviranja proti-covid ukrepov na vsakem koraku, širjenje laži ... Vprašam, kako?
Saj je jasno: državni denar za brezdelje je zadaj. Denar, ki ga z delom ustvarijo drugi.
Rokc5
Marija68, štefan šumah - rad bi vaju dopolnil, da problematika, ki sta jo nakazala, kaže na to, da moramo pomladniki odpreti vrata tudi tistim, ki ne spadajo izključno v klasični pomladni trojček SDS-NSi-SLS. Glede na vajine pomisleke, ki pomladni civilni družbi dejansko bolj ustrezal libertarni in svobodni model davkov, ker bi na ta način lažje podprla tistega oz. tiste, za katere meni, da si to zaslužijo. Torej govorimo o relativno klasično liberalnem oz. libertarnem družbenem oz. gospodarskem modelu.
Toda, če pomislimo, smo imeli težave že s sprejemanjem klasično liberalne DLGV v našo sredo. pa tudi SMC smo nekako sprejeli le čisto na koncu pod Počivalškovim vodstvom. Obenem je trenutna vlada bila prisiljena peljati relativno socialdemokratske politike s katerimi je podprla revnejše sloje, za reforme pa nikoli ni priložnosti. Bolj svoboden družbeni pristop pa tudi konservativnejšemu delu prebivalstva ni povšeči; globoko spodaj smo tudi katoliki lahko še kako socialisti :);)
Tako pa kot rečeno, zatečeno davčno-proračunsko stanje izkorišča levi pol, ki obenem vsako preusmeritev na predvolilno oz. družbeno debato o davkih, privatnem gospodarstvu, razmerju državno/javno/privatno, spelje na svoj mlin polpretekle zgodovine.
Tu bo morala tudi demokratična civilna družba bolj jasno vztrajati na zelo vsebinskih tematikah in se ne spustiti zmesti, temveč za te tematike navdušiti kar največ naših sodržavljanov. Se pa tu ne sme izgubljati časa, oz. kot Angleži rečejo 'The time to start was yesterday'.
slovenc sm
V osnovi smo konservativci socialisti. Pomeni, da v družbi ne moremo gledati, da bi zraven nas ljudje propadali - finančno ali moralno. Zato običajno kljub relativno dobri finančni situaciji ne vozimo prestižnih avtomobilov ampak podpiramo lokalna društva, karitas, .... Na drugi strani socialisti ne morejo biti socialni, če nimajo tistih, ki jim ustvarjajo denar. ker njihov ekonomski model ne pije vode. In če nisi zmožen ustvarjati, tudi ne moreš deliti.
štefan šumah
Odgovor je preprostejši, kot bi si mislili! Ker moramo pripadniki ter simpatizerji desnice delati (tudi za te ki zganjajo levi populizem) in nimamo toliko časa, kot ti, ki za naš denar zganjajo gonjo proti nam.
Anita
Točno tak je pravilen odgovor. Ne poznam desničarja, ki visi na socialni. Levih pa kar nekaj. Eni več kot desetljetje. Pa nikomur nič. To bi morala desnica z zakonom omejiti na največ 1 leto. Pa še za zraven da jo lahko spet koristiš po petih letih. In v tem času, ko jo koristiš moraš na teden opraviti vsaj 20 ur v korist družbe.
Rokc5
Wow, vrhunski članek.
Sam bi dodal, da morda težava leži tudi v tem, da konservativno-desno-libertarno-pomladna in kar je še takšne ne-leve civilne družbe, premalo intenzivno dela v času, ko NI (!) volitev. Enomesečno modrovanje v času kampanije pač ni dovolj :):)
Z bolj konstantnimi organizacijami dogodkov kot tudi izmenjavo mnenj, izpostavljanjem dobrih sogovornikov bi se veliko naredilo že na način, da bi novi, neizbrušeni maldi misleci prišli bolj do javnega izraza. Z internetom se danes da delati čudeže! Poglejte konservativna gibanja in pobude na Zahodu (predvsem ZDA). Navsezadnje pa bi razširitev pogovorov razširila seznam somišljenikov in podpornikov in v tem primeru se posameznikom in organizacijam, ki se izpostavijo, ne bi bilo treba bati povračilnih ukrepov, kot piše avtor.
A kot pravim, zaenkrat mimo dr. Petra Gregorčiča nismo prišli .....
Poglejmo si navsezadnje komentatorje v spletnih komentatorjih pod članki TU na Domovini (!): le redko se lahko argumentirano pogovarjamo in pustimo svobodo mnenj drug drugemu, pogosto pride do zmerjanja, izsiljevanja.
Ne zmoremo si postaviti vprašanj kot npr. "Ok, kaj pa ti predlagaš?" oz. "Ok, tu se res ne strinjam s tabo, kaj pa misliš glede tega, bi lahko na tem področju idejno prišla skupaj?" Do stavka "Tu se strinjam s tabo, rad bi samo dopolnil/izpostavil ..." pa itak nikoli ne pridemo.
In nato se vrtimo v krogu enih in istih komentatorjev izmed katerih številni obupajo, v javno delovanje pa se zadeve ne prelijejo (opomba: podoben problem smo imeli komentatorji na izjemno močnem liberalno-konservativnem forumu Financ, kjer se je naše število v desetletju dejansko zdesetkalo, pa so tam sodelovali ljudje kot je Tomaž Štih).
Veliko krivde je res na nas samih, na žalost.
Marija68
10% dohodnine bi morali razporediti zavezanci sami. Sredstva bi se tako drugače razporedila in tisti, ki res delajo za civilno družbo bi bili ustrezno nagrajeni. Leve vlade so si skozi dolgoletno vladavino ustvarile množico dobro plačanih NVO-jev, ki jim bodo vedno volilna baza. Denar nas davkoplačevalcev se preko njihovega financiranja kanalizira tudi v predvolilno kampanijo. Financiranje volilne kampanije z javnim denarjem pa je protizakonito.
nejo
Na Financah je zdesetkanje komentatorjev tudi sad uredniške politike: čimbolj zmanjšati število komentatorjev. Uspeli so! Najprej so odnehali najboljši.
rasputin
Mogoče je res, da so konservativci usmerjeni bolj v svoje vrtičke kot progresivci, ki gledajo tudi čez plotove. Toda Bog je na strani aktivnih, pravijo.
Progresivisti so politično zelo aktivni, konservatici niso. Celo tisti konservatici, ki bo morali po službeni dolžnosti biti aktivni, na primer izvoljeni poslanci, so ob ključnih paradnih temah progresivistov raje tiho, tako v Ljubljani kot v Bruslju.
uros.samec
Zadevo se lepo ponazori z načinom, ki ga imajo anticepilci. V karakterni osnovi so egoistični in narcisoidni, zato ves čas iščejo pozornost in glasno izsiljujejo svoj prav. Konzervativne, tihe večine med njimi ne boste našli. To so ljudje, ki so večno nečemu proti in jim je to smisel življenja. Ne glede na ironično dejstvo, da se sami sebi smilijo in se imajo za zatirane žrtve oblasti, pa so zelo žaljivi in iščejo primerjave glede tihe, konzervativne večine, cepilcev seveda, z nacisti, fašisti in podobno navlako. Pri tem so neverjetno podobni levičarskim gibanjem v orkestru NVO jev in njihove mame Levice. Tiha večina, ki se je cepila in se je prilagodila vsem ukrepom in prepovedim, je tako postala psovana, ozmerjana in osramočena. Ta fenomen je danes vseprisoten v družbi. Manjšina izsiljuje večino. To politično agitiranje levice ni nič drugega. Zavedajo se, da niso v večini in samo prek intenzivnega medijskega, ter sedaj še terenskega izsiljevanja ljudi, jim lahko uspe. Kdor ima povedati karkoli, kar ni v skladu z njihovo agende je seveda fašist ali pa nacist. Celo militantni nacist, baje. Mislim, da je tudi na tem portalu kar nekaj prikritih komunajzarjev, ki v vseh drugače mislečih najdejo naciste. Hvala Bogu, da so bili nekoč, le kaj bi v Sloveniji brez njih?
slovenc sm
Konservativci smo sigurno bolj usmerjeni ne v svoje vrtičke ampak v svoje odgovornosti. Najprej imamo odgovornost do družine, potem do podjetja ali službe, potem delujemo v raznih društvih z lastnim delom brez plačila (ne NVO), potem do naših starejših (staršev, sorodnikov, sosedov, ...), .... in tako je težko najti čas še za gledanje čez plot. In še nekaj je pomembno. Mi imamo našo podstat urejeno. Pomeni moralne in verske vrednote. V svoji vesti imamo jasno oblikovano kaj je prav in kaj narobe. Zato je za nas tematika o spremembah teh vrednot nesmiselna. Tudi nismo navajeni lagati, še manj pa v javnosti. Tudi ne želimo druge siliti v naše prepričanje. Naš moto je naš vzgled in potem se vsak odloči, kaj želi. Na drugi strani imamo ravno nasprotje v levičarskih progresivcih. Nimajo moralnega in verskega temelja. Družina in delo jim nista vrednota. Stalno iščejo neko agendo za opravičenje svojega obstoja. Vsakih 20 let se spomnijo nove agende. Stalno iščejo pozornost, ker svoje potrditve nimajo v družini, pri delu, v družbeno koristnem delovanju, .... Glede cepljenja v spodnjem komentarju pa lahko napišemo podobno. Pustimo zdaj kdo koga sili v kaj in kaj je za koga korektno. Zame je zdravnik strokovnjak na svojem področju. Če moja zdravnica reče, da je cepljenje koristno in nujno zaradi .... potem bom to naredil. Ker ji zaupam. Sam vem, da idelane rešitve ni ampak da v tem primeru izberem manjše zlo. Zaradi varovanja zdravja starejših, zaradi obstoja zdravstvenega sistema, ... Gre za mojo odgovornost do drugih.
lavrict
Sem že 1x napisal... pa vseeno.
Ko 'Glas ljudstva' svoje aktiviste prodaja najboljšemu ponudniku, je čas da pomislimo kaj civilna družba (CD) v slovenskem kontekstu sploh je.
1. Leva civilna družba ni ne leva,ne civilna,ne družba. Je parastrankarska organizacija.
2. Ta organizacija je za svoje delo dobro plačana, 60 miljonov. Ni slaba plača.
3. Desnica je razdrobljena v svojih ciljih,interesih in načinih uveljavljanja, kar je za c.d. normalno, levica pa ima skupni nad-interes: denar.
4. Levih parastrank nihče direktno ne usmerja,ni potrebe po tem,njihov finančni interes skrbi za enotne cilje in aktiven nastop. Od tu navidezna enoglasnost 'ljudstva'.
5. 'Glas ljudstva' je levi Sturm Abteilung.
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.